»Očitno sem potrebovala še en krog, da sem se zavedela, da nimam neskončno energije, da moje telo ne zmore več kot toliko. Pred leti sem prvič prebolela izgorelost, nato pa sem mislila, da sem v redu. Spet sem se s polno močjo zakopala v delo, treninge in tekme. Tik pred začetkom pandemije sem si govorila samo še to, samo še tja grem, pa bo. A ni šlo več. Telo se je uprlo. Morala sem se ustaviti in nekaj spremeniti. Potem pa me je razveselila novica, da bova s partnerjem Željkom postala starša,« je za revijo Lady povedala Kotnikova. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Gloria je ženska z nalezljivo dobro voljo, vrelec prijaznosti, veselosti, optimizma, predanosti delu in najbližjim. Zdi se, da je z lahkoto kos vsemu, da vse zlahka zmore. »Dolgo se je tudi meni zdelo, da je čisto običajno delati vsaj 110 odstotkov, nenehno trenirati, tekmovati, potovati. Po prvi izgorelosti sem sčasoma spet padla v to spiralo. Začela sem se slabo počutiti, a kaj ko je med športniki tako, da tega ne smeš pokazati, ne kažeš utrujenosti. Vedno si govoriš samo še to in to. In tudi sama ne znam reči ne. Nisem se zavedala, da mi ni treba vsega narediti sama, da so ljudje, ki mi bodo z veseljem pomagali. Pa se je nabralo toliko vsega, da je moje telo odpovedalo. Komaj sem še stala na nogah, pojavile so se avtoimunske bolezni, vsak teden sem dobila kakšne izpuščaje po telesu, nagajali so mi hormoni. Nisem imela ne energije ne motivacije, brez protibolečinskih tablet nisem mogla več spati. Žal mi deskanje na snegu, ki ga imam tako rada, ni bilo več v veselje. Telo je kričalo, da potrebuje premor. Mene pa so čakale še zadnje tekme v Kanadi. Ko sem začela premišljevati, da bi jih odpovedala, se je to zgodilo zaradi pandemije,« se spominja lepa temnolaska, ki je na neki način hvaležna temu, kar se je zgodilo. Tako je nenadoma dobila čas za počitek, razmišljanje o tem, kaj jo osrečuje in kako naprej. Uživala je v drobnih stvareh, ki so drugim ljudem samoumevne: da si je lahko doma sama skuhala kosilo, prebrala knjigo, pogledala film, ni ji bilo treba ves čas pakirati in potovati. Potem pa je izvedela še eno lepo novico: test za nosečnost je bil pozitiven.

Maj je prišel januarja

Med nosečnostjo se je dobro počutila. Ves čas je bila aktivna, poslušala je svoje telo in uživala. Nekaj mesecev po rojstvu sina Maja pa je počasi začutila, da si želi še več gibanja. »Ničesar nisem hotela prehitevati, da ne bi bilo kaj narobe. Čisto spontano pa sem počasi začela tudi trenirati. Ko sem prvič stopila na desko, sem bila malce negotova, drugi, tretjič in vsakič naslednjič pa je bilo, kot da sploh ne bi nehala,« pripoveduje Gloria, ki tudi zelo uživa v materinstvu. Hitro doda, da je Maj zelo priden in živahen otrok. Čez dan je ves čas dobre volje, ponoči pa mamo in očeta najbolj razveseli s tem, da vso noč prespi. Tako je tudi ona lepo spočita. Čeprav je za nekatere ženske porodniški dopust naporen, ga je Gloria doživela kot nekaj najlepšega. »Pred kratkim, pri enajstih mesecih, sva ga vpisala v vrtec. Za zdaj še ni shodil, vendar uživa med otroki v vrtcu. Hitro se je privadil, uživa med drugimi otroki, jaz pa sem se lahko posvetila še drugim stvarem. Prav neverjetno je, ko sem začela spet trenirati, kakšen spomin imajo mišice in telo. Vse se mi je takoj zdelo naravno in avtomatizirano. Saj sem že prej kdaj imela premor, ko sem bila poškodovana in v slabšem fizičnem stanju, pa sem se morala na novo prilagajati in je šlo. Zdaj pa je bilo še toliko bolj gladko,« je zadovoljna Gloria, ki se je tudi že podala na treninge in tekme v tujino. Odkar je mama, gre resda z bolj težkim srcem od doma in se po opravljenih obveznostih hitro vrne, vendar odhaja brez skrbi. Njen Željko je super oče. »Z Majem se dobro znajdeta tisti dan ali dva, ko me ni. Laže mi je tudi, ko vem, da je sin v dobrih rokah, a če sem iskrena, materinstva ne morem čisto odmisliti. Zato pa se mi vedno toliko bolj mudi domov,« še veselo pove vrhunska športnica, ki ji je tudi materinstvo pomagalo postaviti prioritete. Zdaj se (končno) ne vznemirja več toliko, raje globoko vdihne in vidi, kaj je res pomembno in kaj lahko malo počaka. »Imam otroka, ki mi pomeni največ, družina je na prvem mestu. Zdaj se mi zdi, da se končno res znam ustaviti. Vidim, da če nekaj ne gre, ne gre. Da je že treba to spustiti. Ni enostavno, a tako pač je. Hudič je, da izgorelost pride hitro, v mesecu ali dveh si narediš toliko škode, potem pa potrebuješ leto dni, da zlezeš na zeleno vejo. Tudi pri meni se je potrdil stari pregovor, da se ti zdravje, dokler ga imaš, zdi samoumevno, vendar je lahko hitro tudi drugače. Zato se pazite.«