Uroš Slak o ločitvi in selitvi na deželo

Uroš Slak in Petra Kerčmar sta bila nekaj časa par, v zvezi se jima je rodil sin Aljaž, zdaj pa sta še vedno sodelavca na Pop TV. »Da sva se s Petro razšla, se je pač zgodilo. Nikoli pa nisva najinih stvari pogrevala v javnosti, saj je pri naju na prvem mestu najin sin. Težko gledam primere, ko otrok postane žrtev bitk med staršema, prav smilijo se mi.«

Ne boste verjeli, kaj so izbrale te tri Slovenke. Preverite, če je to tisto, kar potrebujete tudi vi. >>KLIKNITE TUKAJ<<

Uroš se tudi sicer ne izgublja v preteklih dogodkih, temveč gleda vedno naprej. »Škoda se mi zdi časa, da bi premleval stvari za nazaj, ali sem se odločil prav ali ne. To je tako in tako že vse mimo. Vedno gledam naprej. Poleg tega moram reči, da se imava z Aljažem super, da živiva super, super fant je in ne pogrešam ničesar. Zdaj uživam še tista zadnja leta, ko me še potrebuje. In to je nekaj najlepšega. Zakaj bi bil zdaj kje drugje. Kadar je on srečen, sem srečen tudi jaz. Imam pa tudi to srečo, da Aljaž potrebuje zelo malo, da je srečen, saj ga osrečujejo majhne stvari.«

Ne spreglejte

Najbolj iskani modeli te sezone po izboru slovenskih vplivnic

Slingback salonarji, modne superge, sandale in natikači s peto so priljubljena poletna obutev te sezone, prihajajo pa v še bolj zanimivih modelih.

Na deželo

S sinom načrtuje letos poleti selitev iz Ljubljane na Dolenjsko, saj bo Aljaž jeseni postal srednješolec in bo obiskoval šolo v Novem mestu. Tam imajo sicer že zdaj staro hišo, v kateri preživljata večino koncev tedna.

»Aljaž ima tam svoje živali, jaz imam svoj vrt, hišo, gozd, ki ga je treba vzdrževati. Jaz sem tam tako in tako že domačin iz Dobrniča, kjer je bila rojena moja mama, in imam dobre odnose s sosedi, prijatelji. Zelo sem hvaležen sosedu Jožetu, ki med tednom skrbi za Aljaževe živali. Spletla so se dobra prijateljstva – Branko, Jure, Milko, njihove partnerice Majda, Barbi, Zdenka in njihovi otroci, s katerimi se radi družimo. Njihovi otroci so približno istih let kot Aljaž in mislim, da mu bo tamkajšnje življenje dalo neki nov, zdrav pogled na svet. Tam teče ži- vljenje drugače kot v Ljubljani. Na vasi se vsi pozdravimo, gledamo drug na drugega, ni nam vseeno, če se komu kaj zgodi. V Dobrniču so pridni ljudje, ki, ko pridejo iz službe, ne ležijo na kavču, temveč tudi doma delajo do večera. Znajo pa se tudi poveseliti. A ko se veselijo, se veselijo skupaj s svojimi otroki, kar je zelo lepo. Družine so tam zelo povezane med seboj.«