"Nisem zbežala pred publiko. V Ameriko sem šla iskat sebe in se pozdravit. Nisem nameravala ostati tam. Morala sem se odmakniti od sredine, v kateri nisem več vedela, kdo sem. Morala sem biti »lutkica«, sladka Tajči. Moji sodelavci so hoteli to oblikovati še bolj komercialno. Vedno je bil na vrsti nov hit, pa naslednji, vedno hujši pritisk. Najprej sem se morala odmakniti od ljudi, ki so pritiskali name. Drugi korak je bil – to sem že prej vedela, pa nisem znala povedati – duhovnost. Vedela sem, da moja identiteta ni v tej koži, ki jo vidijo vsi, temveč v duši, ki je povezana z večjo ljubeznijo; ta je povezana z nečim večjim, in to bo z mano, ne glede na to, kje sem. Če ste, recimo, v toksični zvezi, se morate umakniti od nje. Če, recimo, človek neha kaditi, se mora umakniti tudi od prijateljev, ki še vedno kadijo. Ni druge. Šele ko sem se odmaknila od tega okolja, sem se začela zdraviti. A sem vseeno potrebovala polnih deset let, preden sem našla pravega terapevta in prišla do pravih vzrokov svoje tesnobe. To je bila dolga pot" je za revijo Jana pred časom povedala Tajči. K temu je še dodala, da je tista njena prepoznavna sladkost še vedno del nje.