Kako se je bilo po krajšem premoru spet vrniti pred kamere?
Kamere se po mojem mnenju nikoli v resnici čisto ne navadiš in hkrati je nikoli ne pozabiš. Tako, da je bilo snemanje mešanica vsega, ampak predvsem pa polna nekega novega, osvežujočega občutka ustvarjanja.

Vseeno gre za popolnoma drugačen model oddaje, je vseeno prisotna tudi improvizacija, ali ste šli 'po pravilih in scenariju'?
Nič kar vidite na televiziji, ne poteka brez vsaj okvirnega scenarija (smeh). Je pa res, da so nekateri deli te oddaje dopuščali oz. zahtevali improvizacijo, ker so same dejavnosti in pogovori tako sproščeni, da je škoda, da bi se držali popolnega »načrta«. Sem bila vesela, da je bilo tako, ker mi je bilo dovoljeno govoriti »po gorenjsko«, kar pa pridoda k sami domačnosti. Sem rada to kar sem, tudi tam, kjer so določena neka »pravila«.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Ste si ogledali prvi dve sezoni – kako se bo vaša razlikovala od prvih dveh?
Pogledala oddaje obeh sezon in se mi zdi, da bo moja, glede na bolj »adrenalinske« dejavnosti bolj podobna Filipovi. Sta bili pa sestri Yebuah na Gorenjskem, zato bo tu pa tam spominjala tudi na njuno sezono, kot sem že rekla – predvsem po mvoji govorici.

Bomo v oddaji gledali izkušeno kuharico ali novinko za štedilnikom?
Ah, novinko, absolutno. Nikoli se nisem preveč navduševala nad kuhinjo, čeprav moji doma pravijo, da si nikoli ne priznam svojega resničnega talenta zanjo. Improviziram, zaenkrat mi je vedno uspelo skuhat dobro – ampak jaz pravim, da imam več sreče, kot pameti na tem področju ...

Ampak to je stvar ljubezni, jaz raje »zabijam« dile v delavnici (smeh). Sem pa s spoštovanjem sledila vsem kuharjem, to je njihova strast, njihovo življenje in prav vsi so skuhali jedi, ki jih bodo gledalci, če ne probali skuhati sami – si jih vsaj želeli poizkusit. 

Kako dobro ste pred snemanjem poznali Prekmurje? Kaj vas je v tem predelu Slovenije najbolj presenetilo?
Najbolj so me presenetili ljudje. Njihova prijaznost, predanost in preprostost. Veselje in sama ljubezen do življenja. Prelepa narava, ki seže v srce, občutek domačnosti in ja ... priznam – tudi dobra hrana!

Kaj pa z vidika njihove kulinarike – katera jed se bo zdaj večkrat pojavila na vaši jedilni mizi?

Hmm, iskreno bom raje večkrat obiskala gostilne v katerih sem bila, peljala s seboj prijatelje, šefi bodo pa skuhali. Pa še malo bom obujala spomine in videla vse, s katerimi sem sodelovala.

Kakšno hrano sicer najraje jeste?
Pico. Pika.

Konec lanskega leta se vam je izpolnila dolgoletna želja, saj se vam je pridružil šetlandski ovčar. Se vam je pridružil tudi na snemanju?

Ne, Indi je bil kar doma, na teh snemanjih, kjer je snemalni dan 12-urni na žalost ni časa, da bi se ukvarjala z njim. Priskakljal je le v eno mini epizodo in se v njej super odrezal.

Kako sta se sicer ujela – s čim vsa najbolj navduši?
Indijev karakter je tak, kot bi si ga želel vsak lastnik kužka. Prijazen, igriv, uvideven, previden a pogumen, ubogljiv, crkljiv. Priteče na ukaz, večino časa sva brez povodca, res je priden. Boljšega kuža si ne bi mogla želet.

Kako ste sicer preživela poletje – ste bolj poletni tip človeka, glede na to, da poleti tudi praznujete, ali imate raje zimo?
Zelo poletni človek sem. Kar se mene tiče bi poletje lahko trajalo celo leto. Me tudi kar hitro zebe in potem sem tečna za znoret.