"Nobena smrt ne pride ob pravem času. Še najmanj smrt nekoga, ki ti je podaril življenje. Saj o tem sem že veliko govorila, smrt mame me je zelo zaznamovala, a bila je tudi lekcija za moje življenje ‒ koliko si ženem stvari k srcu, koga spustim v svoje življenje in kako blizu. Mame nisem nikoli zares pokopala. Je grob v Kranju z letnico rojstva in smrti, a njene sledi bodo vedno tu. Bila je neverjetno sončna ženska, ki je pomagala veliko ljudem. In najlepše je, ko me po pogovorih, kot je ta, spet ustavi nekdo na ulici in reče: »Veste, poznal sem vašo mamo … « Takrat je spet z mano, takrat živi naprej," je za revijo Obrazi povedala Mojca Mavec.