"Dolgo sem imela občutek, da me je javnost dala v neko škatlico in da ne ve, kdo sem v resnici. V tej škatlici sem se počutila utesnjeno. Sestavljena sem namreč iz različnih svetov, ki jih nisem mogla v celoti izraziti, zato sem začela pisati o njih. Moje prvo besedilo, Zaključana (Zaklenjena), se je rodilo nekega jutra, ko sem na list papirja v trenutku izlila pesem. Od takrat ne morem nehati pisati. Sprva sem pisala le zase, k temu me je gnal notranji impulz, ki si ga nisem znala razložiti, samo sledila sem mu. Nikoli si niti v sanjah nisem predstavljala, da bom izdala knjigo, niti v najbolj divjih sanjah pa ne bi pomislila, da bo pisanje, poleg petja, postalo zame tako pomembno, kot je zrak za dihanje. Takoj po izidu prve knjige sem začela prejemati e-sporočila s spodbudami in pohvalami, ljudje pa so začeli pisati moje misli povsod – kot citate. Moja sreča ob tem je neizmerna. In ko sva pri sreči – mislim, da je zelo napačno razumljena. Nobena čustva niso končana stvar. Ljudje mislijo, da imajo v rokah karte sreče, ko se stvari dogajajo tako, kot so si želeli, načrtovali, in ko jim je prijetno. Toda popolna, globoka sreča stanuje v globinah našega bitja, miruje kot na dnu morja. Sreča ni niti glasna niti žaljiva niti svetleča. Resnična sreča je tiha in pozna celoto. Ona ve, da mora biti desna, če hočemo zaviti levo, da mora miniti noč, če želimo videti novo zoro, in da se nas mora dotakniti žalost, da bi lahko spoznali srečo," je Danijela povedala za revijo Jana. 

Danijela Martinović bo v ljubljanskih Križankah nastopila v soboto, 1. oktobra, ob 20. uri. Vstopnic ni več veliko, kupite pa jih lahko TUKAJ >>KLIKNITE<<.