"Ne želim reči, da so to precej enostavne stvari, so pa vendarle enostavnejše kot gledališke vloge oziroma predstave. V bistvu moraš ujeti en simpatičen lik, ki ima neki svoj karakter – lahko je povsem izmišljen – ni potrebe po tem, da je psihološko poglobljen, saj se to ne zahteva. Moram pa priznati, da ne glede na to, kako si dober, kako te gledalci cenijo, v tem poklicu moraš imeti srečo. In jaz sem je imel precej. Moj prvi film je bil Babica gre na jug, ki je bil v tistih časih pravi »bum« in še danes je kulten. Sodeloval sem tudi pri seriji Naša mala klinika, ki je prav tako večna; zdaj enako velja za serijo Ja, chef. To je vsekakor sreča, kdorkoli drug bi lahko namesto mene odigral vse te vloge, in to zagotovo dobro," je v klepetu za revijo Stop strnil misli igralec.