Prva asociacija, ko slišite ime in priimek Manca Košir, je seveda branje, knjige, ljubezen do knjig. In med zadnjimi priznanji, ki jih je podelil še vedno aktualni predsednik Borut Pahor, je prav priznanje Manci Košir, priznanje Jabolko navdiha, ker razširja kulturo branja. To počne Manca že dolgo vrsto let, in to uspešno, v medijih, po knjigarnah, knjižnicah, ki jih obiskuje s svojimi prijatelji, znanci, pisatelji, pesniki. S spremnimi besedami, ki jih napiše knjigam na pot, z obvestili na socialnih omrežjih, kaj bi bilo dobro prebrati. Tako je, Manca je, poleg vsega drugega, strastna ambasadorka branja!! In to nagrado si je več kot zaslužila.

Zakaj je torej treba brati, kaj nam branje dobrega prinese?

Dragi pesnik Tone Pavček je ob razglasitvi samostojne republike Slovenije v parlamentu zagrmel: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Pobralo kot narod, ki je utemeljen na jeziku in  knjigi, pa tudi kot posameznike, ki brez branja postajamo duhovno revni, siromašni ljudje. Knjige nam širijo razumevanje in nas učijo empatije, obojega nam danes primanjkuje. Branje je tudi odlična preventiva zoper demenco in znanstveno dokazano je, da kdor bere, dlje živi.

Koliko bi moral človek brati, koliko knjig na teden, na mesec, kakšne knjige povzdigujejo, izobražujejo?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Zaguljena vprašanja, Alenka draga. Ljudje, ki imamo dolgo bralno kilometrino, preberemo najmanj eno knjigo na teden, za drugega je veliko, če uspe prebrati eno na mesec. Žalostno pa je, da skoraj polovico državljank in državljanov Slovenije ne prebere nobene knjige. Pravijo, da nimajo časa. Imajo pa dovolj časa, da po nekaj ur gledajo televizijo, igrajo računalniške igrice itd. Čas vlagamo v to, kar nam nekaj pomeni. Knjigoljubci se pač ne sprašujemo, koliko ur na dan beremo, hehe …

Obstajajo dobre in slabe knjige? Katere so dobre, katere slabe, katerih naj se izogibamo?

So strokovnjaki, ki res delajo sezname dobrih knjig, zanimivo jih je brati. A če sklepam po sebi, danes ne morem več brati knjig, ki so me v mladosti navduševale, recimo kakšno Madame Bovary. Beremo pač našemu notranjemu času in razpoloženju primerno literaturo. V tem smislu ni slabih knjig, če nas le branje pritegne in uživamo v njem. Jaz že od nekdaj rada berem poezijo, zadnja leta predvsem mistično. Ta me navdihuje, mi širi krila duha in srca.

 Koliko knjig ste, takole čez palec, prebrali vi?

Haha, izračunajte. Najmanj 4 knjige na teden krat štiri krat dvanajst krat recimo 50, ker se ne spominjam, če sem tudi v rani mladosti tako veliko brala … Se pravi na tisoče, hura!

Včasih smo imeli predsodek, da se slovenske knjige ne berejo dovolj. Zdaj pa so celo na prvih mestih pri prodaji in pri branju v knjižnicah, vrste zanje so dolge, dolge.

Imenitno, kajne? V slovenskih knjigah je slovenščina najbolj živa, duh našega časa najbolj pristen. V teh knjigah smo lahko hitro doma. Topel dom in občutek bližine, ki nam ga pričara branje knjig, pa vsi potrebujemo.

Kakšne misli vas obletavajo, ko se izteka staro in prihaja novo leto?

Obhajajo me vedno znova misli hvaležnosti. Najprej to, da sem še vedno živa, pa ni samoumevno, da bi bila. Brez izvrstne kirurške ekipe, ki mi je odrezala pol čeljusti in po dveh letih še pol jezika, bi bila najbrž že med pokojnimi. Potem se zahvalim za vse darove, ki sem jih v tem letu prejela in tudi tiste, ki sem jih delila z drugimi. Hčeri, trije vnuki, čudoviti prijatelji … stojijo mi ob strani, me podpirajo in jaz podpiram njih. Ta SKUPNOST je zame najbolj osrečujoče dejstvo. In potem se veselim, kaj mi bo prineslo novo leto. Mnogo presenečenj, sem prepričana! Za moj 75. rojstni dan 5. marca pripravljam novo zbirko srčnic z naslovom Iz neba do dna, in ta proces zapisovanja pesmi, ki prihajajo k meni po navdihu, je tako sladek, tako očarljiv ….

Zakaj imamo praznike, za kaj so dobri?

Beseda PRAZNik pride iz besede PRAZEN. Gre potemtakem za to, da se za praznike izpraznimo vsakdanje rutine, zamer in jeze, in naredimo dneve posebne, drugačne. Mi božič praznujemo z družino, novo leto pa že nekaj desetletij preživljam sama v miru in tišini. Ob prižgani sveči meditiram, listam po koledarju in si v koledar za prihajajoče leto zapisujem pomembne datume rojstev in smrti (teh je zdaj že več!) ljubih ljudi. Grem skozi dneve in tedne starega leta, podoživim kaj posebno lepega in se zahvaljujem, zahvaljujem …
Kako se izogniti žalostnim mislim, depresiji, osamljenosti - v smislu, vsi praznujejo, se veselijo, jaz pa sem sam, osamljen?

Hm, receptov in nasvetov pa ni mogoče ponujati, nič ne zaležejo. Zase lahko rečem, da živim privilegirano življenje, ker imam streho nad glavo, penzijo in lepo družino. In me samota in tišina spravljata v blažEno stanje, nikakor ne v  depresijo. Mnogim to ni dano in takrat je življenje težko, prazniki pa včasih celo grozni. A to si pa upam reči, da nikomur ni potrebno biti sam. Imamo sosede, imamo prostovoljne organizacije, ki med prazničnimi dnevi še bolj potrebujejo dobrosrčne prostovoljce, cerkve so odprte, lepo je moliti med vernimi ljudi. Morda koga obiskati v domu starejših, ki nima sorodnikov in je tudi sam? Iti h komu v bolnišnico na obisk, da ne bo za praznike sam? Kadar služimo drugim, jim podarjamo svoj čas in energijo, največ dobimo sami: občutek smiselnosti, ki je najpomembnejši dar življenja.

Kako se veseliti novega leta, kaj nam bo prineslo?

Samo brez pričakovanj, prosim! Kdor pričakuje, je praviloma vedno razočaran. Raje odprimo naročje za Življenje, ki naj nam prinese, kar resnično potrebujemo in ne kar pričakujemo. Kot pravi dragi Tone Pavček: »Imejte radi življenje in življenje bo imelo rado vas.«