Igralec Lovro Zafred se lahko pri 27 letih pohvali z zavidljivo bero vlog tako v gledališču kot na velikem platnu in na malih zaslonih, kjer ga trenutno gledamo v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Gospod profesor.

Lovro Zafred se je nazadnje izkazal v vlogi Nikite v uprizoritvi Oblast teme Leva Nikolajeviča Tolstoja v režiji Maše Pelko v Gledališču Celje, katerega član igralskega ansambla je, nastopil pa je tudi v filmih Posledice, Preboj, Morena, Prasica, slabšalni izraz za žensko in Neutudum ter v serijah Ekipa Bled in Primeri inšpektorja Vrenka.

Lovro v drugi sezoni uspešnice Gospod profesorupodablja problematičnega dijaka Nika. Sam v njegovih letih nikoli ni bil takšen, priznava pa, da bi lahko imel boljše ocene, če bi se bolj potrudil, a sta ga že takrat bolj kot pouk zanimala gledališče in gledališko ustvarjanje. Tega je vzljubil, ko se je na II. Gimnaziji Maribor pridružil dramski skupini Gnosis pod mentorstvom Svita Vurberškega.

»Svit mi je predstavil gledališki svet, me vodil skozi prve korake in me naučil ljubiti ta poklic, tako da sem imel res lep vstop v ta svet,« se spominja Lovro. Od šolskih predmetov pa je imel najraje filozofijo, ki so jo dobili v tretjem letniku in jo je potem vzel tudi na maturi, najtežje pa je šel h kemiji in biologiji.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

»Mogoče bi moral imeti tako dobrega profesorja, kot je Samo, da bi raje hodil,« v smehu ugiba Lovro, ki je po maturi kot prvo možnost izbral AGRFT in bil na srečo takoj sprejet. Če ne bi bil, ne ve, kam bi ga odnesla pot.

»Za drugo možnost sem izbral arhitekturo, saj me je takrat tudi to področje zelo zanimalo. Spomnim se, da so bili sprejemni izpiti za arhitekturo en dan po tem, ko smo izvedeli rezultate za AGRFT, tako da nanje sploh nisem šel,« razkriva igralec. O študiju filozofije pa ni razmišljal. »To je bilo samo navdušenje, da bi se s tem poklicno ukvarjal, pa ne,« pojasnjuje Lovro.

Z nahrbtnikom po svetu

V prostem času, ki ga sicer med letom nima kaj dosti, poleg branja zelo rad ustvarja z lesom, najbolj pa uživa, ko staremu pohištvu vdahne novo življenje. Zelo rad tudi kolesari. Po diplomi si je kupil rabljeno specialko in od takrat naprej redno pritiska pedala po cesti. Zelo dobro pa se znajde tudi na vodi.

»Že leta imamo družinsko jadrnico, čisto majhno brez motorja. A je prejšnje poletje nismo dali niti v vodo, ker mi zaradi snemanj ni uspelo iti nanjo,« razlaga igralec, ki upa, da bo to poletje drugače. Zelo rad bi spet pokukal tudi čez domače planke, kar najraje počne z nahrbtnikom.

»Ko sem bil majhen, je šel brat v času študija na transibirsko železnico in vse od takrat sem si tudi sam želel izkusiti to. Že med akademijo sem svoje prihranke vsako leto porabil za tri- do štiritedensko potovanje, s tem pa skušam nadaljevati še zdaj,« je za revijo Lady pojasnil Lovro, ki je z nahrbtnikom prepotoval že velik del Evrope in Azije.

»Najljubši mi je bil Vietnam, ker je bilo to moje prvo daljše potovanje. Šel sem na letalo, ne da bi imel kar koli vnaprej rezervirano, tako da je bila kar nora izkušnja, ampak čudovita. Enkrat v življenju si želim iti v južno Ameriko – v Bolivijo, Peru in Čile. Pa še enkrat bi šel rad za malo dlje časa v Mongolijo, ker si sploh ne predstavljamo, kako velika država je to, pa tudi povezave so zelo slabe,« pravi Lovro. Na poklicnem področju pa ga poleg igranja zelo veseli tudi poučevanje.

»Zelo me zanima delo z mladimi. Lani sem v Novi Gorici pri Amaterskem mladinskem odru tudi pomagal pri njihovi produkciji. Lepo mi je bilo v vlogi mentorja in mislim, da smo dobro delali skupaj,« meni Lovro.