»Tako kot veliko stvari v življenju, ki se zgodijo po naključju, je tudi mene naključje pripeljalo na Planet TV. Izkušnje pred kamero sem imela že prej, saj sem sodelovala pri snemanju reklam. Moje delo je razgibano in polno presenečenj, a prijetno, ker sem veliko na terenu, zato vsak dan znova izvem kaj novega in spoznavam nove ljudi. Urnik skrbno načrtujem, saj ga moram uskladiti z družinskim življenjem in obveznostmi otrok. Partner Miha je pilot in ima tudi sam zelo razgiban urnik. Na srečo sta dvojčka Oto in Ivo stara že devet let in zelo samostojna, Vita pa je veliko mlajša in zelo živahna. Bratca jo imata rada in sta do nje zaščitniška. Najbolj sta vesela, ko jo s svojimi norčijami spravita v smeh,« pravi zadovoljna Meta Černe, ki si ni nikoli mislila, da bo imela tri otroke.

»Šok je bila že moja prva nosečnost, saj sem se dojenčka zelo veselila, a nisem pričakovala, da v sebi nosim dva. Ko sva šla s partnerjem na prvi ultrazvok, je ginekologinja utihnila, se malo zamislila in rekla: 'U, pismo, dva sta.' Z Miho sva bila prepričana, da bova dobila deklici, a sva bila ravno tako vesela, ker sta bila fantka.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Mama dvojčkov

»Oto in Ivo sta enojajčna dvojčka, a si kot dojenčka nista bila tako zelo podobna, saj je bil eden veliko večji kot drugi. Rodila sem ju sicer nekoliko prej, a po naravni poti in brez kakršnih koli pomagal. Takrat, ko so bili popadki najhujši, sem si rekla, le zakaj neki nisem želela, da mi malo omilijo muke, a ko sta se fanta rodila zdrava, sem bila najsrečnejša mama na svetu,« pravi Meta in priznava, da ni vedno lahko. Ko se v družini rodi dojenček, se življenje obrne na glavo, če sta dva, pa še toliko bolj. »Že to, da sta dvojčka, je bilo veliko presenečenje, saj dvojčkov ne pomnijo ne v moji ne v partnerjevi rodbini, a nekdo pač mora začeti. Ko dobiš prvega otroka, je vse novo, dva naenkrat pa sploh. Ko se je zbudil eden in zajokal, je prebudil še drugega. Spomnim se, ko je sredi noči eden izmed njiju jokal in sem ga napol v snu dvignila iz posteljice, da bi ga podojila, pa mi je Miha rekel, ne, ta ni pravi, ni on jokal. Neprespanost je za mame še posebej težka, saj si enostavno ne moreš odpočiti.«

A tako kot vsi sta rasla tudi Metina fanta in vsak dan je bilo lažje. »Ker sta rojena v decembru, smo se odločili, da ju damo v šolo eno leto pozneje, in mislim, da je bila to pravilna odločitev. Oto in Ivo sta zelo navezana drug na drugega. Sicer se kar naprej zbadata in tepeta, a drug brez drugega ne moreta. Po tehtnem premisleku in pogovoru s šolsko pedagoginjo sva se odločila, da dava vsakega v svoj razred. Želela sva, da se vsak po svoje znajde v novem okolju in si najde svoj krog prijateljev, ne pa da je ves čas eden v senci drugega ali obratno. Fanta sta odločitev sprejela zelo burno, celo jokala sta, a pozneje ugotovila, da jima ni hudega. Zdaj se pogovarjata o tem, kaj sta čez dan doživela v šoli.«

Vita

Starši so Otu in Ivu omogočili dodatno leto dni brezskrbnega otroštva, fanta pa sta živahna in radovedna. »Seveda pride do tega, da začnejo otroci starše spraševati tudi stvari, ki jih spravijo v zadrego, in tako je bilo tudi pri nas. Miha se je odločil, da jima nazorno in brez olepšav in raznih štorkelj razloži, kako pride do spočetja dojenčka. Kmalu za tem sem jaz že na pragu štiridesetih ugotovila, da bomo spet zibali. Z Miho sva se odločila, da bova trenutek, ko bom otrokoma povedala, da bosta dobila sestrico, tudi posnela. To je bil res ganljiv prizor, ki ga je na koncu začinil Oto z manj primerno izjavo, povezano s tem, kako pride do spočetja otroka. Bo pa zanimiv spomin in mislim, da se bomo ob gledanju posnetka še velikokrat nasmejali.«

Fantka so začeli dovolj zgodaj pripravljati na prihod sestrice. »Oba sta Vito lepo sprejela in sta njena velika zaščitnika. Z njo se igrata in se nadvse trudita biti smešna, saj se strašno zabavata, ko se ona smeji. Trije otroci sicer pomenijo veliko dela, a hkrati veliko veselja. Ko sem pred časom snemala pri družini, ki ima sedem otrok, si nisem mogla niti predstavljati, kako vse poteka. Kot sem že večkrat povedala, brez podpore partnerja, ki se res trudi, da mi je v pomoč, ne vem, kako bi vse zmogla. Potem pa so tu še moji starši, ki po potrebi vskočijo. Seveda nama pomagajo tudi Mihovi starši, a oni živijo na Štajerskem.«

Meta in Miha sta starša, ki želita otrokom privzgojiti zdrav način življenja, zato so veliko v naravi in se ukvarjajo s športom. »Med zimskimi počitnicami smo se odpravili na smučanje v Avstrijo in neizmerno uživali. Fanta smučata že samostojno in zato je vse lažje.«