Igralka Bernarda Oman je nedavno navdušila v uprizoritvi komedije Lunapark. V njej upodablja Ljiljano, ki se bliža sedemdesetim letom in ima vse bolj občutek, da komaj še sledi naglici in bliskovitim spremembam današnjega sveta. Krčevito si prizadeva, da bi razumela ta novi svet in se mu prilagodila. Komaj lovi sapo ob vsej poplavi informacij, hlastanju po več in bolje, vse bolj pragmatičnem razmišljanju in nezadržnem razvoju tehnologij. V tem je Bernarda svojemu liku zelo podobna.

»Kar zadeva tehnološki napredek, sem jaz zelo zadaj. Teh stvari me je strah, ne znam jih uporabljati, ne znam se jih naučiti, pozabljam. V bistvu se jih bojim, kljub temu da verjamem, da zelo koristijo,« razkriva igralka. Zelo jo motijo tudi vseprisotni ekrani. Kadar je z vnuki, tako vsaj pri obedu zahteva, da odložijo telefone.