Na slavnostni seji Mestnega sveta MOL ob 9. maju, prazniku Ljubljane, so na Ljubljanskem gradu podelili najvišja priznanja mesta. Častna meščanka in častni meščan Ljubljane sta postala Elza Budau in akad. prof. dr. Stanko Kristl.

O Elzi Budau so zapisali:

Elza Budau je vsestranska ustvarjalka, ki je neponovljivo zaznamovala slovensko kulturo, je odraščala ob glasbi, umetnosti in lepi besedi; vsem trem ostaja zvesta vse življenje. Brezčasne umetnine, ki jih »slika z besedami«, razkrivajo njene bogate življenjske izkušnje in zvedavi značaj, hkrati pa iz njih vselej vejeta globoko spoštovanje in poklon slovenskemu jeziku. Do danes je napisala več kot tisoč izvirnih besedil za popevke, šansone in narodnozabavno glasbo. Zanje ni potrebovala velikih metafor, le dušo in srce. Očarala nas je z iskreno izpovedno močjo in razkošjem občutij, ki se dotaknejo prav vseh generacij. Za svoj neprecenljivi ustvarjalni opus je med drugim prejela zlato noto, viktorja in Ježkovo nagrado za življenjsko delo, lani pa je bila odlikovana še s srebrnim redom za zasluge Republike Slovenije. Njeni verzi so postali del zakladnice narodovega spomina, njeno Pegasto dekle je košček naše skupne nostalgije, njena Poletna noč je zimzelena.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Je strast med Markom in Jernejo ugasnila?

So imeli prav tisti, ki so namignili, da ju je pritegnil prepovedan sadež?

O akad. prof. dr. Stanku Krist so zapisali: 

Učenec profesorja Edvarda Ravnikarja v osredje svojega izjemnega ustvarjalnega opusa postavlja človeka. Trdno verjame, da arhitektura ne sme biti zreducirana zgolj na zadovoljevanje potreb gradbene industrije; snovanje prostora mora biti plod intelektualnega raziskovanja, podprtega s sociologijo in psihologijo. Slovensko arhitekturno dediščino 20. in 21. stoletja bogatijo njegove številne strokovne objave, predavanja, natečaji in raziskave, predvsem pa 61 inovativnih urbanističnih in arhitekturnih realizacij – mnoge izmed njih so nagrajene z državnimi odlikovanji. Eden izmed najvidnejših arhitektov našega časa Ljubljani, kjer je živel in delal večino svojega življenja, zapušča štiri vizionarske projekte: Diagnostičnoterapevtsko-servisni objekt Univerzitetnega kliničnega centra, vrtec Mladi rod, stanovanjski blok na Prulah in atrijske hiše na Borsetovi ulici.

Zaslužni profesor, redni član SAZU in prejemnik vseh najvišjih priznanj na arhitekturnem področju k ideji o »humani arhitekturi« aktivno poziva tudi v svojem častitljivem 102. letu življenja.