Zvezdnica serije Botri ima za seboj težko mladost, ki jo je zlasti zaznamovala vojna, zaradi katere je kot 16-letno dekle brez staršev iz Sarajeva pribežalo v Zagreb. Kako danes gleda na te težke čase, ko je tudi sama mama?

»To je izkušnja, ki je ne želim nikomur. Z menoj so bili babica, dedek in sestrična, starši pa so ostali v okupiranem Sarajevu. Bili so časi, ko sem želel obupati nad vsem, ker nisem razumela, kaj delam v svetu, kjer se lahko nekdo povzpne na hrib in vrže na tisoče granat na druge ljudi. Od vsega tega sem zbolela,« je za hrvaško revijo Gloria pojasnila Daria in v nadaljevanju razložila, da jo je čustvena stiska pahnila v motnje hranjenja.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

»V Zagreb sem prišel s svojo idealno težo, 60 kilogrami, a sem se zaradi stresa zelo hitro zredila. Ko sem prišla na 70 kilogramov, sem začela s strogo dieto, skrbno sem pazila na vsako kalorijo. Bila sem zadovoljna, da hujšam, nisem pa opazila, da sem pretiravala. To je tudi problem anoreksije, zelo težko si je razložiti, da imaš težavo. V nekem trenutku sem tehtal le 48 kilogramov.«

In kako se je rešila anoreksije, kako jo je premagala? »Življenje mi je pomagalo. Po nekaj res težkih letih so se mi začele dogajati lepe stvari. Mama Daniela je iz okupiranega Sarajeva prišla v Zagreb, jaz sem se vpisala na Akademijo dramskih umetnosti in spoznala svojega takrat bodočega in zdaj že bivšega moža, slovenskega režiserja Jerneja Lorencija. Niz srečnih trenutkov mi je pomagal do bolj zdravega odnosa do svojega telesa.«