Dober tolmač sanj je človek s posebnim znanjem, izkušnjami, intuicijo in empatijo, ki človeku pomaga do ustreznega razumevanja sanj. Če jih razumemo kot okno v svoj nezavedni svet, postanejo naše vodnice in neizmerno obogatijo naše življenje. Niti moraste sanje niso nujno nekaj slabega!

S tolmačenjem ali razlago sanj se je začela aktivno ukvarjati, ko se je priključila izkustveno-izobraževalni skupini za analizo sanj, to so leta 2004 ustanovili v Ljubljani. Najprej jo je vodil priznan srbski psiholog in avtor številnih knjig s področja dinamične psihologije in analize sanj pokojni dr. Ivan Nastović, za njim pa psihologinja mag. Marija Nastović.

Božena Ambrozius ne sodi med ljudi, ki se vsako jutro zbudijo z jasnim spominom na sanje in jih redno analizirajo. Se je pa že pred prihodom v skupino zavedala, da so sanje izraz našega nezavednega notranjega sveta, s katerim se je želela bolje povezati in ga osvetliti. Kot pravi, je zavestno in nezavedno hrepenela po uravnovešanju in zaokrožanju, želela je razumeti svoje ustvarjalne in razdiralne vzgibe ter najti protiutež vsakdanji razumskosti in storilnostni naravnanosti. Že na prvih srečanjih se je prepričala, da je našla pravo stvar, ki jo duševno nahrani, ji pomaga do pomembnih spoznanj o sebi in ji ponuja podporo v življenjskih odločitvah. Skupina je delovala dobrih deset let, nekatere članice se še vedno srečujejo, s skupnimi močmi razvozlavajo svoje sanje in si zagotovijo medsebojno oporo. »Sanjska skupina,« kot si rečejo v šali, si občasno privošči tudi delovni izlet k svoji mentorici Mariji Nastović v Beograd.

Zakaj so sanje pomembne?

Izjemno pomembne so za naše telesno in duševno zdravje. Znano je, da vztrajno preprečevanje sanjanja s prekinjanjem spanca v fazi REM (aktivna faza, ki je dobila ime po hitrih gibih oči in v kateri najbolj intenzivno sanjamo, angl. Rapid Eye Movement) vodi v duševne in telesne motnje, če sanjanja pravočasno ne nadoknadimo. Če pa jih razumemo kot okno v svoj nezavedni svet, postanejo naše vodnice in neizmerno obogatijo naše življenje. V zvezi s tem mi je zelo pri srcu misel Jungove učenke Marie-Louise von Franz: »Nekje na samem dnu svojega bitja človek resnično ve, kam naj se napoti in kaj naj počne. In če se posveti napotkom svojega nezavednega, vključujoč tudi svoje sanje, ga to lahko tako nagradi, da življenje, ki je bilo prej medlo in temačno, nenadoma postane bogata, brezkončna notranja pustolovščina, polna ustvarjalnih možnosti.«

Ali vsi sanjamo vsako noč in kako pogosto?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Četudi mnogi trdijo, da ne sanjajo, ker se svojih sanj pač ne spomnijo, je res, da vsi sanjamo vsako noč. Dr. Nastović je ocenjeval, da v letu dni sanjamo vsaj okrog tisočkrat. Dokazano sanjajo tudi številne živali. Pri miškah so, na primer, ugotovili, da je v nekaterih fazah spanja njihova možganska aktivnost identična tisti, ko so iskale pot skozi labirint. Tudi pri svoji psički Liji vsak dan opažam, kako ji med spanjem zelo pogosto vidno trzajo tačke, včasih pa tudi zarenči in pridušeno zalaja.

Katere sanje si običajno zapomnimo?

Na spominjanje sanj zelo vpliva naša duševna naravnanost. Če vemo, da so sanje za nas pomembne, tudi tiste, v katerih brbotajo na videz banalne vsebine, in če se zavedamo sporočilnega bogastva svojega nezavednega sveta, potem jim bomo namenjali pozornost. Podoživljali jih bomo med dremežem, budni bomo o njih razmišljali, o njih se bomo pogovarjali, tako vzpostavljali vse boljši stik z njimi in jih vse bolje razumeli.

Običajno si zapomnimo sanje, ki so čustveno intenzivne, pa tiste, ki jih sanjamo tik pred zbujanjem. Toda le nekatere so tako zelo izrazite, da si jih spontano zapomnimo za dalj časa. Sama si jih najlažje zapomnim, kadar si privoščim jutranje dremanje. Takrat se »nočni« in »dnevni« del duševnosti srečata in družita, podobno kot v meditaciji, transu ali trenutkih ustvarjanja. »Nočni« del še vedno sanja, »dnevni« opazuje. Nato sanje zapišem ali narekujem v diktafon. Če pa začnem takoj o čem razmišljati, delati načrte, ali če na hitro vstanem, sanje izginejo, kot bi zaloputnila prehod med svojim nočnim in dnevnim svetom, ki sicer ves čas vzporedno obstajata.

Kako tolmačite sanje? Obstaja za to kakšen sistem?

Pomembno je, da sanje zapišemo, takoj ko se zbudimo, pri čemer ne posvetimo pozornosti le zgodbi, pač pa tudi občutkom in okolju, ki so njihov nedeljiv del. Nato premislimo, na kaj bi se te sanje lahko nanašale, kaj zdaj v nas sproža močne odzive, kaj nas morda žalosti, jezi, bremeni ali skrbi, česa pogrešamo, kateri izzivi so pred nami in podobno. Sanjam lahko intuitivno damo naslov, kot bi naslovili knjigo ali film. Posebej se posvetimo vsakemu posameznemu simbolu v sanjah (ljudem, živalim, predmetom, dogajanju, barvam, zvokom, mitskim bitjem …) in poskušamo razvozlati pomen, ki ga imajo ti simboli v tem trenutku za nas. Gestaltistični pristop (smer v psihoterapiji) nas spodbuja, da se tudi vživimo v simbole, saj so vsi del nas. Končno vse to povežemo v smiselno celoto.

Dobro je vedeti, da je večino sanj treba razlagati predvsem subjektivno. To pomeni, da, na primer, osebe, ki nastopajo v njih, še zlasti manj znane ali neznane, ponavadi pomenijo dele naše osebnosti, ki se jih morda (še) ne zavedamo dovolj. Če, na primer, sanjamo, da nam neznanci kradejo dragocenosti iz naše slabo zavarovane hiše, je seveda pametno, da preverimo, ali je naša hiša res tako slabo zavarovana, da kar vabi tatove. To bi pomenilo, da smo sanje razumeli objektivno. Še pomembnejše pa je, da premislimo o tem, kateri naši vidiki, ki se jih ne zavedamo dovolj (nedelovanje, slaba organiziranost, lahkovernost, neskrbnost, depresija, ukvarjanje z nepomembnimi stvarmi) nam kradejo dragoceno energijo ali povzročajo izgube. Zelo dragoceno je tudi, če se vključimo v izkustveno-izobraževalno skupino za analizo sanj, saj se v njej veliko naučimo tako iz svojih sanj kot tudi iz sanj drugih udeležencev. Drugi člani skupine pa nam pomagajo razumeti tudi tiste stvari o sebi, ki jih sami ne bi uvideli.

Je lažje tolmačiti svoje ali sanje drugih ljudi?

Najlažje je tolmačiti sanje človeka, ki ga dobro poznaš in katerega svet simbolov ti je domač. Kar nekaj ljudi, ki so mi blizu, mi občasno pripoveduje sanje, ki mi razmeroma hitro postanejo jasne. So pa med mojimi bližnjimi tudi ljudje, katerih sanje zame pa pogosto ostanejo neznanka. Tolmačenje lastnih sanj ni preprosto, sanje namreč kažejo, kaj se dogaja v našem nezavednem. Jung je to izrazil s prispodobo: »Če želimo ustrezno raztolmačiti svoje sanje, je tako, kot bi poskušali videti lastni hrbet.« Zato je dobro imeti pomoč prijatelja, ki se spozna na tolmačenje sanj, ali strokovnjaka. Sčasoma pa se naučimo tudi lastne sanje vse bolje razumeti. Še sploh, ker se mnoge teme v njih ponavljajo in se skozi čas postopoma razvijajo, tako da je vsakič treba dojeti zgolj to, kar je v njih novega. Sama sem, na primer, v mlajših letih večkrat sanjala, da sem v nevarnosti, pa ne morem zaklicati na pomoč. Ko sem te sanje že analizirala, mi potem ni bilo težko ugotoviti, kaj pomeni sprememba, ko v sanjah končno zmorem na glas zavpiti in odgnati nevarnost.

Se je vaše življenje kaj spremenilo, odkar (si) tolmačite sanje?

Vsekakor, v več pogledih. Zdaj jih jemljem bolj resno kot nekoč, kar pomeni, da tudi bolj upoštevam sporočilo. Na osnovi temeljito analiziranih sanj lažje sprejemam pomembne življenjske odločitve. Svoje znanje uporabljam tudi v stiku z drugimi. Zelo mi je, na primer, koristilo, ko sem se kot šolska svetovalna delavka pogovarjala z dijaki, ali pozneje, ko sem delala z žrtvami nasilja. V moje odnose z nekaterimi bližnjimi vnaša več razumevanja in bližine. Sicer vse bolje razumem tako duševnost ljudi kot tudi svet simbolov, mitov in umetniškega izražanja.

So priljubljene sanjske bukve uporabne ali so bolj za zabavo?

V mladih letih sem nekajkrat vzela v roke sanjske knjige. Upanje, da mi bodo pomagale razvozlati pomen sanj, sem sicer takoj opustila, sem se pa zato zabavala ob branju. V najboljšem primeru sanjske knjige navedejo le en možni pomen simbola, pogosto pa še tega ne. Težko si predstavljam, da bi, na primer, nošenje bakle v sanjah v resnici pomenilo, da me nekdo ljubi, kot navaja ena od sanjskih knjig. Zelo koristna pa je uporaba kakovostnega slovarja simbolov, ki temeljito razlaga vrsto možnih pomenov in nians v pomenih določenega simbola, od tistih, ki so skupni vsemu človeštvu, do pomenov simbola v različnih časih in okoljih. Čim bolje poznamo celotno paleto možnih pomenov simbolov, tem bolje lahko razumemo ne le sanje, temveč tudi vso zakladnico umetnosti.

Toda ko analiziramo konkretne sanje, je pomembno, da odkrijemo, kaj določen simbol pomeni sanjavcu v tem trenutku, ne pa, kaj vse bi lahko teoretično pomenil, oziroma, kako si ga sami razlagamo. Pomen simbola v sanjah je namreč odvisen od mnogih dejavnikov, na primer od kulturnega in družinskega okolja, v katerem je nekdo odrastel, od njegovih življenjskih izkušenj in trenutnih dogajanj. Če bi, na primer, nekdo sanjal, da so mu postregli s svinjsko pečenko, in bi ga vprašali, kaj to zanj pomeni, bi nam dali slovenski mesojedec, musliman ali vegan zelo različne odgovore. Torej bi bil pomen tega simbola v njihovih sanjah zelo različen.

Kaj pomenijo tako imenovane preroške sanje, kdaj in kako pogosto jih imamo?

O preroških sanjah si ne upam kaj veliko trditi. Menim, da se ves čas kopamo v bazenu informacij. Le manjši del jih zavestno zaznamo, nezavedno pa obdelujemo vse. Če sanjamo, na primer, da bo nekdo umrl, da bomo zboleli ali da se bo naša ljubezenska zveza slabo končala, in se to potem res zgodi, so bile naše sanje res preroške, vendar so nastale na podlagi informacij, ki so nam bile na razpolago, le zavedali se jih nismo. Opažam pa, da ljudje včasih naivno razumemo kot preroške kake sanje, ki nam na videz nekaj »napovedujejo«, a bi jih bilo v resnici treba razumeti subjektivno. Če, na primer, ženska, ki hrepeni po veliki ljubezni in se zaljublja v napačne moške, sanja, da je spoznala čudovitega moškega, ki ji vrača ljubezen, to verjetno ne pomeni, da bo kmalu spoznala svojega princa na belem konju, pa če si tega še tako želi. Veliko verjetneje je, da ji nezavedno sporoča, naj razvije svoj notranji moški del, po Jungu svojega animusa, in zaživi kot celovita oseba. Šele potem bo v resničnem življenju pritegnila in znala izbrati moškega, s katerim bosta zmogla vzpostaviti kakovosten odnos. Kot resnično prerokbo včasih razumemo tudi sanje, ki govorijo o bolezni, smrti, uničenju, vojni … Pred leti je moja dobra prijateljica sanjala, da bo njena, takrat trinajstletna hči, na katero je bila močno navezana, umrla. Sanje so jo pretresle in zelo prestrašile. Ko sva se o tem pogovorili, se je pokazalo, da so sanje preroške le v prenesenem pomenu. Takrat je namreč že čutila, a se tega še ni zavedala ali si ni upala misliti o tem, da prihaja do boleče, a povsem normalne in zdrave ločitve med njo in odraščajočo hčerjo.

Kaj pa pomenijo nočne more?

Mučne in strašljive sanje so po krivici na slabem glasu. Bolje bi bilo, če bi jih sprejeli kot prijatelja, ki nas velikokrat le dramatično opozarja, kaj počnemo narobe. Ko tega še nisem vedela, sem se včasih panična zbudila iz morečih sanj in si nisem več upala zaspati, dokler nisem pregnala tesnobnih občutkov. Sčasoma mi je postalo jasno, da se je treba s strahovi iz sanj pogumno spopasti in jih razumeti. Ko sem se potem spet zbudila sredi more, sem se odločila, da ponovno zaspim in nadaljujem sanjanje. Zanimivo je bilo, da so se sanje nadaljevale natanko tam, kjer so se pred tem prekinile, razpletle pa so se v zame zelo pomembno in koristno sporočilo.

Lahko sanjamo tudi zavestno?

Seveda, in sicer vsaj v dveh smislih. Eno je, ko se med spanjem zavedamo, da sanjamo – temu pravimo lucidno sanjanje. Lahko se ga zavestno naučimo, lahko pa se pojavi spontano. Pri meni se je prvič pojavilo spontano. Na neki točki dolgoletne serije sanj z neprijetno vsebino sem se nenadoma zavedla, da sanjam. Dojela sem, da lahko počnem, karkoli hočem. Od veselja sem poletela in se lep čas z največjim užitkom prekopicevala v zraku. Še zdaj si zlahka prikličem ta radostni občutek svobode. Od takrat se je serija sanj, ki so bile pred tem neprijetne, nadaljevala precej drugače, sočasno sem tudi sicer v življenju začela bolje funkcionirati na področju, povezanem s tematiko teh sanj.

Druga možnost zavestnega sanjanja je »sanjanje« v budnem stanju. Na primer zjutraj, ko se zbudimo iz neprijetnih sanj, pa potem zavestno »odsanjamo« rešitev ali pa to storimo v pogovoru s prijateljem ali terapevtom. V naši skupini za analizo sanj je imel vsakič vsak od udeležencev priložnost, da pove sanje. Včasih se je zgodilo, da se kdo ni spomnil nobenih, in takrat je dr. Nastović predlagal, naj si jih kar izmisli, saj se bodo tudi v izmišljeni zgodbi izrazile vsebine nezavednega, ki jih bo mogoče analizirati enako kot »prave« sanje.