Pleveli so pravzaprav odlični pokazatelji kakovosti in kislosti zemlje ter nam lahko pomagajo oceniti tako imenovano reakcijo tal. Od te je odvisno, kako bodo gojene rastline uspevale in kakšen bo pridelek. Pogosto za slab pridelek krivimo premalo gnojenja, a je po navadi večja težava neprimerna pH-vrednost zemlje.

Kaj pomeni kislost tal

Nekatere rastline obožujejo bolj kisla, spet druge bolj bazična tla. Zato je še kako pomembno, kam smo kaj posadili in kakšna bo ta rast v nadaljevanju. Da bi ugotovili kakovost zemlje, je treba opraviti kemijsko analizo, pri kateri določimo tudi pH. Večina rastlin uspeva v zemlji s pH-vrednostjo okoli 6,5, to je nevtralni pH. Če je ta manjši od 6,5, govorimo o kisli, pri višjih vrednostih pa o bazični zemlji. Če želimo, da je zemlja primerna za skoraj večino posevkov, se je dobro čim bolj približati nevtralni reakciji tal, saj so v takih tleh skoraj vsa hranila dostopna večini rastlin.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za kaj vse lahko uporabite divji kostanj?

Divji kostanj sicer ni užiten, a je še kako koristen in uporaben v zdravilstvu. Ste vedeli, da so nekoč iz njega pripravljali celo pralni prašek?

Indikatorske rastline

Indikatorske rastline so tiste, ki jim določeno območje pH-vrednosti bolj ustreza, zato lahko na podlagi njihove rasti predvidimo kakovost tal. Rastline, ki rastejo na zelo kislih tleh, so rušnata masnica, mehka medena trava, jesensko vresje in razni šaši. Na manj kislih tleh najdemo navadno pasjo travo in ptičjo grašico, medtem ko na nevtralnih do bazičnih rastiščih prevladujeta pokončna stoklasa in srpasta meteljka.

A naj povemo tudi, da ni nujno, da indikatorske rastline podajo natančne podatke o zemlji, saj so zeli izredno prilagodljive in hitro zapolnijo prazna mesta v naravnem okolju. Seveda so mogoče vse možne kombinacije med naštetimi skupinami, zato je pomembno, da znamo opazovati vrt in okolico ter iz plevelov na vrtu razpoznati morebitne težave. Ko ugotovite težavo, je namreč rešitev preprosta. Kisla tla bo treba apniti, da pH-vrednost zvišate na nevtralno raven, pri čemer so hranila gojenim rastlinam dostopnejša. Če imamo tla s trdo skorjo, je potrebno večkratno pletje in plitvo okopavanje, da tla prezračimo in omogočimo izmenjave plinov. Taka tla je dobro tudi zastirati, da niso ves čas izpostavljena vremenskim vplivom, kot so sončna pripeka ali pogoste padavine.