Slovenske serije so iz leta v leto bolj priljubljene in gledalci že komaj čakamo, da se lahko potopimo v nove zgodbe zanimivih izmišljenih likov. »Mislim, da Slovenci obožujemo slovenske serije predvsem zato, ker jih lahko gledajo ljudje vseh starosti. Ljudje se lažje identificirajo z domačim jezikom in jim tako liki hitreje prirastejo k srcu, sploh če jih lahko spremljajo vsak dan,« razloži Mila, ki se je na snemanju serije Skrito v raju neizmerno zabavala, saj je velik del ekipe poznala že s snemanje serije Sekirca v med. »Vzdušje na setu je bilo res prijateljsko in sproščeno. Zagotovo pa je bilo snemanje tik ob morju najboljši del,« je navdušena Mila, ki je odlično upodobila lik Saške Kovač, ki v kampu izstopa s svojo zunanjostjo, saj je vedno urejena od glave do pete:

»Saška deluje sploh v prvih epizodah plehka in afnasta, na trenutke celo nesramna, a v resnici je to zelo naivno dekle, ki ima dobro srce in se mi je kdaj celo zasmilila. Zanima pa jo vse, kar je povezano z njeno ljubezensko obsedenostjo, modnimi trendi, ličili in trači sosedov.«

Mila ima najraje, če lahko igra nekoga, ki ji ni podoben, tako da si lahko zgradi svoj alter ego. »Največji izziv je bilo poiskati razliko med Špelo iz Sekirce v med in Saško. Na prvi pogled sta si res zelo podobni. Imata enaka zanimanja, podoben slog govora, vedenja, celo oblačenja. Vendar sem kmalu ugotovila, da sta si podobni samo 'na prvo žogo' in se, če bi se kdaj spoznali, niti ne bi družili. Sem se pa vseeno malo ustrašila, da je to moj 'typecast' (da bi ji skozi celotno kariero dodeljevali le tak tip vloge, op. p.). Upam, da v prihodnje ne bom igrala samo še druge variacije afne,« v smehu pove 25-letna igralka.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skrito v raju: 'Saškina' mati je znan obraz

Če spremljate serijo Skrito v raju, potem veste, kdo je Mila Peršin. Mlada igralka, ki odlično upodablja lik Saške, je že v otroštvu sledila maminim stopinjam …

Po snemanju sledilo uživanje

S soigralci se je odlično razumela in včasih je imela občutek, kot da so v počitniški koloniji. »Kljub temu da je bil 12-urni naporen delovnik, smo se po končanem snemanju kopali, se dobivali zvečer na plaži … Če smo naslednji dan začeli delati malce pozneje, se je včasih zgodila tudi spontana zabava pozno v noč,« veselo pove Mila, ki se je največ družila s svojima zelo dobrima prijateljema, ki sta prav tako delala na seriji: »Ester Ivakič je bila tajnica režije, Juš Premrov pa prvi asistent režije. Prijatelji smo že od prej, in ko smo se po naključju znašli na istem projektu, je bilo snemanje še toliko bolj zabavno. Seveda pa se skozi snemanje spoprijateljiš s celotno ekipo, tako da sem se res veliko družila z vsemi.«

Na snemanju se je zgodilo veliko anekdot, najbolj ji je ostala v spominu naslednja: »Ko smo na prost dan kar ostali v kampu in šli z Vesno, Gabrom in Zalo na 'družinski' izlet v Aquapark Istralandio.«

Mila je Saška, a Saška ni Mila

Milo gledalci trenutno poznamo kot Saško, a mlada igralka zatrjuje, da z njo nima podobnosti ne po videzu ne po značaju. »Moj slog oblačenja je zelo eklektičen, obleke običajno kupujem v trgovinah z rabljenimi oblačili ali jih ukradem mami. V omari pa mislim, da nimam niti enega kosa rožnate barve. (smeh) Tudi ličim se zelo malo, maskara, korektor in rdečilo za lička. Včasih tudi čisto nič,« razkriva Mila, ki je zelo družabno dekle in ves čas v družbi prijateljev: »Sem odprta, komunikativna, pozitivna in občutljiva. Najraje hodim v kino, na predstave, razstave. Rada igram tudi badminton in družabne igre.«

Milina mama je Sanja Nešković Peršin, balerina in koreografinja, oče pa Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Umetnost ji je tako blizu že od majhnega. »V otroštvu sem ogromno časa preživela v mamini garderobi ali gledala predstave in vaje iz zaodrja. Hodila sem na odprtja razstav v muzeje in galerije. Starša se nista nikoli vtikala v to, kaj bom, ko odrastem. To, da se tudi sama ukvarjam z umetnostjo, se je zgodilo zelo naravno in spontano,« razloži skorajšnja diplomantka akademije za vizualne umetnosti. »Študij na akademiji za vizualne umetnosti sem skoraj končala, manjka mi diploma, a sem se odločila, da grem še enkrat od začetka in se vpišem na AGRFT. Zdaj je moja poklicna želja bolj usmerjena v igro. Kljub temu me vseeno zelo zanimajo tudi druge smeri umetnosti: kuriranje razstav, scenografija, režija, video art itd. Najbolj idealen poklic bi bil tak, da bi lahko vse to združila,« sklene simpatična igralka.