Tjaša Vrečič je znova dokazala, da je neomajna v svoji jekleni disciplini, tudi tokrat jo je močna volja privedla do rezultatov, s katerimi je celo presegla svoja pričakovanja. Osebna trenerka je pred dnevi odpotovala v München, kje se je udeležila tekmovanja Invictus Cup v federaciji NPC in se pomerila v dveh kategorijah.

V kategoriji True Novince, ki je zajemala udeležbo popolnih novink iz Evrope, je Vrečičeva osvojila odlično 1. mesto, medtem ko se je v Open kategoriji, med drugim namenjeni tudi že uveljavljenim tekmovalkam, povzpela na 3. mesto.

»Trenutki na odru so bili neopisljivi. Uresničile so se mi želje, še posebej, ker nisem pričakovala tako visoke uvrstitve, upala sem namreč, da mi bo uspelo priti med top 5. Na koncu se je odvilo tako, da sem dosegla prvo in tretje mesto. Zaradi teh dosežkov sem res ponosna nase,« je strnila misli po zmagi Vrečičeva, ki je po prihodu domov z nami delila vse podrobnosti priprav na izkušnjo, o kateri je sanjarila vrsto let.

Mišičasto in do potankosti izklesano telo, ki ga vidite na fotografijah, je rezultat štirimesečnega disciplinskega procesa, tekom katerega je Tjaša svoje telo pripravljala na trenutek, ko bo stopila na oder največje NPC federacije na svetu. Po tekmi se je že vrnila na normalno prehrano in gibanje.

Tjaša, na tekmo ste se pripravljali od 1. decembra do konca marca, vse skupaj torej štiri mesece. Tekom priprav je najbrž zelo pomembna tudi prehrana? Je tudi na tem področju pomembna precej višja mera discipline, kot si lahko predstavljamo?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Matej Zemljič o najbolj grozni odrski izkušnji

Matej Zemljič je tekom kariere doživel veliko lepih, pa tudi nenavadnih trenutkov. Ta sodi med tiste, ko ga je bilo na odru pošteno strah.

Pravzaprav sem z blažjo dieto začela že 1.10.2023, decembra pa so se pričele resne priprave. V mesecu decembru sem tako imela le dva prosta obroka, torej obroka po izbiri, ki pa sta morala biti v mejah normale. Prvega sem imela na božič, drugega pa na silvestrovo. Slednje je pomenilo, da sem tudi tisti dan uživala hrano po začrtanem jedilniku, le ta en obrok v tistem dnevu je lahko bil po izbiri.

Se torej razen teh dveh obrokov v štirih mesecih niste nikoli pregrešili? Niti s kakšno majhno pregreho?

Ne, od takrat naprej, pa vse do dneva, ko je prišla tekma, nisem pojedla ali spila nič izven plana. Torej nič bele kave, smetanovih omak, olj, ki niso v planu, sladkarij … - skratka popolnoma nič. Tudi če so prišli tisti ženski dnevi v mesecu, nisem smela odstopit od prehranskega načrta. Mogoče bi kdo rekel, da sem čudna, ampak zelo mi je bilo pomembno, da sledim zastavljenemu cilju. Kratki užitki niso vredni tega, da bi upočasnili napredek ali pa da bi me premamili do te mere, da se na prehranjevalni plan ne bi mogla vrniti. Vse je samo stvar discipline in cone udobja.

Kako ste se torej prehranjevali?

Na dan treninga sem imela 6 majhnih obrokov, na dan, ko treninga ni bilo, pa 5 obrokov. Vse obroke sem si pripravljala dan ali dva dni v naprej, saj se je tako dokazano lažje držati nekega plana. Slednje svetujem tudi mojim strankam, ki jih treniram, nikoli namreč ne veš, kaj nepričakovanega se bo v dnevu zgodilo in zato je vedno dobro imeti hrano pripravljeno v naprej. Tako bi svetovala vsem tudi na splošno v življenju, saj je optimalno pojesti vsaj štiri obroke na dan.

Priprave na tekmovanje so zajemale tudi veliko aktivnosti in gibanja. Kaj je to pomenilo v praksi?

Ja, priprave so sestavljale kardio vaje, dnevne korake in pa seveda treninge. Slednje sem imela 5x tedensko, kardio vaje sprva 5x tedensko, nato pa 7 x tedensko. Začela sem s 25 minutami na dan in tekom priprav stopnjevala vse do 65 minut dnevno. Hkrati sem od začetka priprav in vse do konca naredila na dan 10. tisoč korakov.

Je potrebno morda treninge pred koncem priprav spremeniti, zaostriti?

Ja, zadnji teden pred tekmo počasi nizamo kardio in na koncu ga damo popolnoma stran. Prav tako v zadnjih dveh dneh izločimo trening, saj si mora telo odpočiti od vsega stresa. V zadnjem tednu priprav sem morala zaužiti veliko vode, dan pred tekmo in na dan tekme pa količino zmanjšati, saj želimo doseči cilj, da se vidi čim več mišic, žil in kože. Na dan tekme sem tako v glavnem jedla samo hidrate in maščobe ter malo pila.

O pripravah pripovedujete precej lahkotno, a da človek vztraja na tej poti je verjetno potrebna visoka stopnja discipline?

Res ni enostavno biti namerno lačen, se odrekati okusni hrani, vstajati vsak dan ob četrti, peti uri zjutraj, samo zato, da ti uspe narediti kardio vaje in treninge, poleg tega pa imeti še 40 urni delavnik, voditi osebno trenerstvo in ustvarjati za družbena omrežja. Sem se pa seveda za takšno pot odločila sama in to je tudi razlog, da sem vztrajala. Ni mi bilo težko, pa tudi če sem kdaj potarnala, da sem lačna in utrujena. Bi pa to strmenje k disciplini primerjala z osredotočenostjo ultramaratoncev. Tudi oni se odločijo teči na dolge proge, ker si tega želijo in v tem uživajo.Vsak posameznik se lahko najde v nekem hobiju in skuša biti pri tem najboljši.

V minulih dneh ste počivali in si privoščili dobrote, ki ste se jim dolgo odrekali. Pa vas še mika kakšno tekmovanje?

Ja, ker sem imela tako dobre rezultate, sem se odločila, da grem še na eno tekmo, ki bo 28. aprila 2024 v Avstriji. Bom pa lahko takrat nastopila samo v kategoriji 'Open', saj ne sodim več med novinke. Zavedam se, da bo konkurenca večja, saj bodo zraven mene stale izkušene tekmovale, ki mogoče tekmujejo že več let, zato si znova raje ne obetam veliko. Ampak glede na to, da sem za to formo garala štiri mesece, mi ta dodaten mesec ne predstavlja težav. Prav tako bi bilo škoda, da tega ne bi izkoristila, nenazadnje se vsak ne more pripraviti na takšno tekmo. No, lahko bi se, a na to pot stopijo le redki.

Ljubezen do gibanja in klesanja postave pa ne zajema le vašega zasebnega življenja, kajne?

Res je, oba s fantom sva osebna trenerja. Strankam pomagava doseči želene spremembe, pa naj bo to izguba odvečne maščobe ali pridobivanje mišične mase. Prav tako pomagava pri krepitvi samozavesti in osvajanju organizacijskih veščin na področju priprave hrane.