Brane Kastelic, žena Nevenka, njuni trije odrasli otroci – hčerka Annabel ter sinova Adrian in Aaron – so bili skupaj v Sloveniji prvič po sedmih letih. Pridružila sta se jim Annabelin fant, Južnoafričan Ty, ki že veliko let živi in dela v Londonu, in Aaronovo avstralsko-brazilsko dekle, s katero sta postala par med njegovim lanskim enoletnim življenjem in delom v Avstraliji. Kot pravi naš kolumnist, si za obisk ne bi mogli izbrati boljšega podaljšanega konca tedna, saj se je Slovenija takrat kopala v aprilskem soncu, ki je dvignilo živo srebro do 28 stopinj Celzija. »Kopal se je v ne ravno toplem morju Ty, celo dvakrat, ker je edini s seboj prinesel kopalke,« se zabava Brane. »Najprej v Portorožu, kamor smo šli na enega od sprehodov in se nastavljali soncu v izjemno prijetnem koktajl baru, in potem v Seči, kjer smo imeli kosilo v priljubljeni restavraciji Ribič.« Brane restavracijo dobro pozna, saj tja zahaja že vrsto let zaradi odlično pripravljenih rib. Ob ponovnem obisku pa so se je spomnili tudi otroci. »Najbolj zaradi veliko let propadajoče piratske ladje, kot sem jim govoril, ko so bili majhni, in edinstvenega vrta kaktusov.«

Manjkala je Sophie

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Filip Flisar se je spoprijel z novim izzivom

Filip Flisar je res vsestranski, tokrat je zablestel kot povezovalec dogodkov.

Jim je kaj manjkalo med obiskom v Sloveniji? »Manjkalo nam je samo Adrianovo angleško dekle Sophie, ki je že večkrat obiskalo Slovenijo, nad katero je več kot navdušeno. Sophie, s katero je Adrian nedavno praznoval deseto obletnico zveze, zaradi delovnih obveznosti tokrat ni mogla zraven.« Mimogrede, Brane je potreboval natanko deset let, da je zaprosil za roko svojo Nevenko.

No, tudi Kasteličev prvorojenec Adrian zaradi dela najprej ni mogel iti zraven, pa si je tega tako zelo želel. Se je pa potem potrudil, da se je družini pridružil vsaj za dan in pol. »Adrian je zelo navezan na mojo domovino. Pred nekaj leti je skupino angleških prijateljev povabil na popotovanje po nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji in postal prvi član družine, ki je bil s prijatelji na Triglavu,« je ponosen Brane, ki ga je s svojim dejanjem presenetil tudi mlajši Aaron, ko si je nedavno omislil tetovažo Triglava na roki. »Ta zdaj mika tudi mene,« priznava vitalni oče.

Zahtevna logistika

»Logistika tega nepozabnega obiska v Sloveniji, med katerim nas je s soncem in izbruhom poletja razveselila mati narava, ni bila preprosta,« pravi Brane. »Midva z najdražjo sva v sredo priletela v Ljubljano in prebivala pri babi, moji materi Bronki, v čudovitem Trnovem. Adrian je po službi v petek zvečer priletel v Zagreb, ker ni bilo druge možnosti, tam dve uri čakal na prevoz v Ljubljano in se nama pridružil v soboto okoli enih ponoči. Po zajtrku pri babi smo šli v troje na sprehod po Trnovem, kjer smo si ogledali mojo osnovno šolo, Plečnikov muzej, noge pa odpočili v znamenitem Sax pubu, na katerega imam lepe spomine. Potem smo se odpeljali v Koper in se namestili v noninem stanovanju. Nona je moja tašča, ki je ostala v Londonu, kjer živi zadnjih petnajst let. V Kopru so se nam popoldne pridružili Annabel in Ty ter Aaron in Poppy, ki so prileteli v Trst.«

Brane in Nevenka sta bila vodnika po Kopru, ki je vse navdušil s svojo zgodovino, lepo zapisano pred obokom, ki vodi v stari Koper, in Izolo, ki se je po Branetovih ugotovitvah zelo polepšala. »Večerjali smo ob čudovitem sončnem zahodu v restavraciji nad Izolo z nepozabnim razgledom, v kateri nisem bil še nikoli,« je navdušen mojster pisane besede.

Portorož je bil na vrsti v nedeljo dopoldne, Seča zgodaj popoldne. Vsi so bili navdušeni nad lepotami slovenske Obale. »V Seči so se nam na kosilu pridružili brat Ico, svakinja Luča in njuna psička Pika, ki je bila navdušena nad aprilsko temperaturo morja, mene pa ni ravno prepričala,« pojasni, zakaj ni v morju namočil niti nog. Družino je v nedeljo pozno popolne raje zvabil nazaj v Ljubljano, kjer jih je nahranila babi, preden so Annabel, Ty, Aaron in Poppy odšli v najeto stanovanje na Mirju, Brane pa je Adriana odpeljal na Brnik, saj se je moral zvečer vrniti v London. S tem pa za Braneta in Nevenko dneva še ni bilo konec. Mladim, ki so bili še lačni, sta se pridružila med sprehodom po čudoviti stari Ljubljani.

Blejska čarovnija

V ponedeljek je bila na vrsti osvojitev Gorenjske, predvsem Bleda, kjer je razgled z gradu vzel sapo Poppy in Tyu, ki mu je brat, ko mu je poslal video, rekel, da je videti tako lepo, kot da bi ga ustvarila umetna inteligenca. »To je – v toku s časom – ultimativni kompliment blejski nepopisni lepoti,« pojasni Brane. In ko so bili že na Bledu, seveda niso smeli izpustiti slastnih kremnih rezin in sprehoda okoli jezera, potem pa so se vrnili v Ljubljano, kjer jim je babi pripravila slastno pojedino in legendarni jabolčni zavitek. »In to je bilo to. V torek zjutraj sva z Nevenko odletela nazaj v London z Brnika, Annabel, Poppy, Aaron in Ty pa popoldne iz Trsta. Ampak šele po tem, ko so obiskali ljubljansko tržnico in grad. Za ljubezen svoje domovine in družine se moraš potruditi,« pravi Brane, ki dodaja, da je bil po vrnitvi v London kar pošteno utrujen, vendar se je splačalo. Londonski Kastelici in njuni pridruženi člani so odšli domov s prelepimi dragocenimi spomini in nepozabnimi doživetji.