Kaj je torej sedacija oziroma anestezija s smejalnim plinom? Gre za plitko sedacijo z dušikovim oksidom (N₂O) z uporabo maske za nos, pri kateri je pacient vedno buden in priseben. To je zelo pomemben podatek, saj je marsikoga strah, da morda ne more vplivati na svojo okolico. Torej lahko tudi kadarkoli pove, da mu je neprijetno in želi anestezijo prekiniti. In če se to zgodi, mu omogočijo takojšnje dihanje na usta ter dodajo čisti kisik, da se popolnoma izniči učinek plina. Ta vrsta sedacije je namenjena vsem, ki jih je strah bolečine, trpijo za anksioznostjo ali si preprosto bolečine ne želijo občutiti. Zanjo se odločajo tudi ljudje z refluksom, primerna pa je tudi za otroke, ki se med zobozdravstvenim posegom težko umirijo, ne želijo sodelovati ali jih je strah ipd. Postopka ne izvajajo pri otrocih, mlajših od leta dni, predvsem pa je pomembno, da otrok zna dihati skozi nos. Strokovnjaki so nam pojasnili, da se anestezija izloči z dihanjem, skozi kri pa le minimalno.

Zanimivost, pa vendar ne novost

»Dušikov oksid, znan kot smejalni plin, se uporablja že 150 let in je v bistvu prva oblika sedacije v stomatologiji. V državah, kjer je ta postopek dovoljen (v Sloveniji še ni), je uporaba skrbno nadzorovana z aparaturami in se lahko izvaja brez prisotnosti anestezista. Na Hrvaškem je tovrstna sedacija uvrščena v strategijo razvoja dentalnega turizma in predvideva se, da jo bo v naslednjih petih letih imela vsaka ordinacija, saj je po mnenju strokovnjakov varna in tako rekoč nima stranskih učinkov. Po izvedenih raziskavah so se v samo 0,11 odstotka primerov pojavili stranski učinki, to pa je slabost,« je pojasnila dr. Erika Stocovaz, ki ima blizu slovenske meje pred Umagom stomatološko ordinacijo. Zatrjuje, da drugih večjih tovrstnih stranskih učinkov ni. Za še boljši občutek izvemo, da ima med sedacijo pacient nastavljen tudi pulsoksimeter, ki meri koncentracijo kisika v krvi, ves čas se spremlja tudi srčni utrip. Priporočajo pa, da se pred posegom dve uri ne jé, tik pred posegom pa je priporočljiv obisk WC. Tako se osrednji živčni sistem razbremeni in pacient se sprosti.

Če gremo nekoliko bolj podrobno v postopek sedacije: pacientu se nadene na nos maska, skozi katero najprej prve tri minute vdihava čisti kisik, ki se mu počasi dodaja N₂O (količine oziroma odmerki se nastavijo vsakemu pacientu primerno, glede na težo, recimo). »Nikoli ne dajemo čistega dušikovega oksida, največje razmerje je 70 odstotkov N₂O : 30 odstotkov kisika (več ne omogoča niti aparatura). Najvišja koncentracija za odrasle, ki smo jo uporabili, je 30 % N₂O in 70 % kisika. Pri majhnih otrocih je potrebna sicer večja koncentracija (50 : 50), vedeti pa morate, da zobozdravstveni postopki ne trajajo tako dolgo kot pri odraslih, otrokom v 15 minutah lahko marsikaj postorite,« razloži Stocovazova. Z dušikovim oksidulom se zmanjša torej občutek strahu, večji odmerek je tudi popoln analgetik. Kot plin ni dražeč za organizem, saj je antialergijski. Kontraindikacij ni. Pa vendar, kaj pa če se le kaj zalomi? Pri čezmernem konzumiranju in nepravilni uporabi bi se lahko pojavila slabost ali glavobol. V kontroliranih okoliščinah pa se to nikoli ne zgodi. Zanimivo je, da z uporabo plina lahko opravijo celo dolge postopke, tudi do štiri ure dolge.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

"Draga Lea Plut jokam in srce me boli"

Prijatelji se poslavljajo od manekenke in nekdanje tekmovalke šova MasterChef Lee Plut. Stara je bila 37 let.

Nov zakonik, nova pravila

Na Hrvaškem je sprejet novi Zakon o zdravstvu, del tega je Pravilnik, ki ureja uporabo tovrstne sedacije. S sprejetjem tega pravilnika lahko zobozdravnik, ki je usposobljen in licenciran, opravlja sedacijo z N₂O. Poleg izobrazbe morajo izvajalci izpolnjevati minimalne tehnične zahteve v ordinaciji. Enkrat na leto bo Zdravniška zbornica spremljala izpolnjevanje teh zahtev, tako da gre za urejeno in nadzirano področje. Zanimalo nas je, kje se je sogovornica izobraževala, saj je na tem koncu Evrope zadeva relativno nova.

»Izobraževala sem se na nemškem inštitutu pri dr. Wolfgangu Lüderju, izobraževanje pa je potekalo na Hrvaškem. Pridobila sem certifikat, ki potrjuje, da postopek lahko izvajam in ga torej znam strokovno izvajati. Čakamo le še sprejem pravilnika, ki naj bi bil objavljen v septembru. Zagotovo je začetnik tega postopka na Hrvaškem dr. Braut. Zadnja tri leta intenzivno dela in se trudi, da pride ta postopek v hrvaške zobozdravstvene ordinacije. Zadnji dve leti je delal pri zakonskem pravilniku. Dejstvo je, da tega ne more opravljati kdor koli, da mora biti oseba strokovno usposobljena in oprema ustrezati tehničnim zahtevam. Postopek se v ZDA in Kanadi izvaja že vrsto let in ga je odobrila FDA. Ni razloga za to, da mora to izvajati izključno anestezist, če upoštevamo vsa pravila,« pove Stocovazova.

Dr. Braut je v Reko pripeljal Wolfganga Lüderja (stomatologa in inštruktorja) z nemškega inštituta za sedacijo z dušikovim oksidulom, kjer je izobraževanje v prvi generaciji sedmih hrvaških slušateljev opravila tudi sama in pridobila certifikat. Število certificiranih zobozdravnikov je torej v tem trenutku še relativno majhno (za Hrvaško), poleg tega je tu še investicija v aparaturo, ki ni majhna, zato si vsaka ordinacija najbrž ne bo mogla tega privoščiti.

Pa je zadeva draga? »V naši ordinaciji smo se odločili, da bomo to storitev ponudili po dostopnih cenah, saj ima kar 90 odstotkov ljudi strah pred zobozdravnikom in zaradi tega strahu ne zahajajo k zobarju. V Hrvaški je preventiva še vedno na nizki ravni. Težave z zobmi so povezane s celo vrsto drugih zdravstvenih težav. Karies je infekcijska bolezen, prisotne so bakterije, mikroorganizmi in vse to gre v krvni obtok. Želimo si povečati ozaveščenost ljudi in tudi veliko tistim, ki se zobozdravnika bojijo, tako omogočiti, da ga začnejo obiskovati in poskrbijo za svoje zdravje.«

Smejalni plin in njegovo delovanje je zobozdravnica preizkusila oziroma opravila tudi na sebi, da sploh pozna občutke. »Počutila sem se kot v nekakšnem oblaku. Lahko rečem, da je bil občutek prijeten, mogoče še najbližje občutku na masaži, ko skoraj tonete v sen. Moram priznati, da rada vidim, da imam vse okoli sebe pod nadzorom, a tokrat sem se zelo prijetno počutila. Pacienti, ki so to poskusili, povejo, da se počutijo, kakor da bi bili v nekakšnem balonu, spet drugi, da čutijo nekakšno obtežitev nog, tretji, kot da bi bili 'dobre volje' oziroma ravno v tisti fazi, ko se počutiš lepo in veselo, ha, ha,« nam pripoveduje o svojih izkušnjah zobozdravnica Erika, ki se je za ta poklic odločila tudi zato, ker se je s tem področjem pred njo ukvarjal že oče. Pravzaprav so prav zanimivo družinsko podjetje, saj sta oče in brat zobotehnika, Erika doktorica dentalne medicine, mama pa zobozdravstvena asistentka.

Pridobitev, ki naj bi veliko spremenila

Zobozdravnica Erika in njena družina menijo, da gre za novost, ki bo spremenila celo odnos do zobozdravstvenih storitev in zvišala raven dentalnega zdravja populacije na Hrvaškem. In celo tuje, saj v njeno ambulanto hodijo tudi drugi. Mnogo manj bo strahu pred vstopom v dentalne ambulante, saj bo izkušnja prijetna. »Pacient je v bistvu ves čas priseben in sam lahko pove, kdaj je dovolj sproščen, in sam določa odmerek (razen pri otrocih). Koncentracijo seveda povečujemo postopoma, kontroliramo pacienta, po 5 % na dve minuti. Neverjetno je, kako je ta plin uspešen pri otrocih, predvsem nekooperativnih. Hitro opaziš, kdaj se otrok sprosti. Otroci, ki sicer niso pripravljeni sodelovati, se zelo bojijo, so nemirni, ne zdržijo dolgo na istem mestu, so s to metodo popolnoma obvladljivi in lepo sodelujejo. Tako lahko hitreje in kvalitetnejše opravimo terapijo. Seveda vsak pacient po pojasnjenem postopku podpiše izjavo oz. soglasje, glede otrok pa starši,« še doda sogovornica.

Komu pa metode ne smejo izvajati? Terapij z dušikovim oksidom previdnostno ne izvajajo nosečnicam, odvisnikom od drog in ljudem, ki jih je strah izgube kontrole. Takim ne izvajajo tega postopka, razen če so pripravljeni poskusiti, v tem primeru se postopka lotijo res počasi. Prav tako tega ne izvajajo na pacientih, ki so na kemoterapiji ali imajo težave s klavstrofobijo. Postopka ne izvajajo tudi ljudem, ki so diagnosticirani s kakšno hujšo boleznijo, ki lahko vsak trenutek ogrozi njihovo življenje, ali pa pacientom, ki prejemajo nekatera zdravila. To sicer ne pomeni, da taki pacienti ne smejo uporabljati tovrstne sedacije, ampak izključno v bolnišnici. Posege bodo torej izvajali v naši sosednji državi, in kot kaže, nekatere zadeva že zanima, saj so zobozdravniki še vedno strah in trepet.