Limska borelioza – tako razširjena, a cepiva ni

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vid Valič ima srečo s spalnimi navadami hčere

Vid Valič in njegova partnerka Valentina sta se junija leta 2022 razveselila rojstva prvorojenke. Zdaj pa je razkril nekaj podrobnosti družinskega življenja.

Limsko boreliozo povzročajo bakterije, ki se imenujejo borelije. Letno pri nas zaradi nje zboli od 5000 do 6000 novih bolnikov, kar nas uvršča med najbolj ogroženo populacijo v svetu. Cepiva proti limski boreliozi pri ljudeh ni. Kako se torej proti njej lahko zaščitimo? Predvsem z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čim prejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov. Z vsemi naštetimi ukrepi lahko zmanjšamo možnost okužbe. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi podobo obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Limsko boreliozo se zdravi z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so na srečo redke.

Tveganju za okužbo z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, tudi otroci, še posebno tisti, ki živijo na endemskih območjih, se veliko gibljejo v naravi oziroma opravljajo dejavnosti na prostem.

Klopni meningoencefalitis – resno virusno obolenje

Klopni meningoencefalitis je zelo resno virusno obolenje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa. Simptomi okužbe so slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol in vročina. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5–10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1 odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost zbranosti, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Slovenija spada med endemska področja in se glede na pogostnost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Pred klopnim meningoencefalitisom se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.

Več vas čaka v najnovejši Lepi&Zdravi.