Limska borelioza – tako razširjena, a cepiva ni

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Oddaja Riba, raca, rak se zaključuje

Žalostna novica za vse oboževalce oddaje Riba, raca, rak. Jutrišnja oddaja bo tudi zadnja. Ali se oddaja umika s sporeda?

Limsko boreliozo povzročajo bakterije, ki se imenujejo borelije. Letno pri nas zaradi nje zboli od 5000 do 6000 novih bolnikov, kar nas uvršča med najbolj ogroženo populacijo v svetu. Cepiva proti limski boreliozi pri ljudeh ni. Kako se torej proti njej lahko zaščitimo? Predvsem z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čim prejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov. Z vsemi naštetimi ukrepi lahko zmanjšamo možnost okužbe. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi podobo obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Limsko boreliozo se zdravi z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so na srečo redke.

Tveganju za okužbo z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, tudi otroci, še posebno tisti, ki živijo na endemskih območjih, se veliko gibljejo v naravi oziroma opravljajo dejavnosti na prostem.

Klopni meningoencefalitis – resno virusno obolenje

Klopni meningoencefalitis je zelo resno virusno obolenje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa. Simptomi okužbe so slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol in vročina. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5–10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1 odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost zbranosti, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Slovenija spada med endemska področja in se glede na pogostnost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Pred klopnim meningoencefalitisom se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.

Več vas čaka v najnovejši Lepi&Zdravi.