Trije deli možganov

Naši možgani so sestavljeni iz treh anatomsko sestavljenih delov in so središče za mišljenje, govor, čustva in nadzor premikanja. Sposobni so opravljati več nalog skupaj, četudi zelo zapletenih. Navzven so podobni trdemu želeju in vsebujejo sto milijard živčnih celic ali nevronov. Vsak nevron je sestavljen iz več razvejenih izrastkov, dendritov, in nitastega živčnega vlakna, imenovanega akson, po katerem se prenašajo impulzi. Na koncu aksona so številni živčni sklopi, imenovani sinapse, odebelitve, ki spominjajo na čebulice. V njih so nevrotransmitorji, to je okrog 60 različnih biokemičnih snovi, ki prenašajo impulze. Vsako sekundo se iz enega nevrona v drugega prenese na milijone sporočil. Prenašalci živčnih sporočil od enega nevrona do drugega potujejo z veliko hitrostjo, tudi do 450 kilometrov na uro. To so zlasti serotonin, endorfin, noradrenalin, dopamin in acetilholin. Svojo nalogo lahko hitro in učinkovito opravijo le, če imajo vsak trenutek na voljo še vitamine in minerale iz hrane. Pred poškodbami jih varujejo lobanja in membrana pod njo ter sistem, imenovan krvno-možganska pregrada, ki kot filter varuje možgane pred vdorom strupov, vendar ni povsem zanesljiv. Prepušča nekatere nekoristne in škodljive snovi, med katerimi so tudi alkohol, narkotiki, nikotin in kofein.

Pozor na snovi v okolici

Številne snovi v našem okolju so nevarne za možgane. Na nevrološke težave vplivajo na primer pesticidi (parkinsonova bolezen), ki vplivajo tudi na nastanek cerebralne paralize. Za možgane so še posebno nevarna topila in aluminij. Običajni odmerki aluminija, ki jih vsrkamo z nekaterimi zdravili in snovmi, ki so v stiku z embalažo, se sicer ne zdijo nevarni. Tudi druge kovine, kot je mangan, so lahko nevarne. V zadnjem času se veliko govori tudi o morebitni škodljivosti elektromagnetnega sevanja, ki prihaja iz mobilnih telefonov.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kdo je Justin Baldoni, ki ga obtožujejo spolnega nadlegovanja?

Blake Lively je v petek vložila tožbo proti svojemu soigralcu in režiserju filma Konča se z nama Justinu Baldoniju. Razlog domnevno spolno nadlegovanje.

Kako natrenirati spomin?

Naši možgani so zelo zanimivi, kar zadeva memoriranje, saj si nekatere stvari lažje zapomnimo kot druge in dlje časa ostanejo v našem spominu. To je ugotovil tudi psiholog George Miller, ki je preučeval kratkoročni spomin. Trdil je, da ljudje v glavi težko vzdržujemo več kot sedem informacij hkrati. Zato obstajajo tako imenovane mnemotehnike, umetnost spomina, s katerimi lahko izurimo spomin. Zelo pomembno pri mnemotehnikah je, da najdete takšno, ki vam je pisana na kožo. Če imate slabo razvito vizualizacijo, takšna vaja ne bo za vas, zato boste morali izbrati drugo. Vsem mnemotehnikam je namreč skupno to, da temeljijo na asociacijah, katera metoda je najbolj primerna, pa je stvar posameznika.

Mnemotehnike za boljši spomin

Trening za spomin je priporočljiv za vse, ne glede na starost in težave. Redno izvajanje vaj za vadbo spomina in pozornosti še posebno koristi tistim, ki pri sebi opažajo običajne težave s pozabljanjem ali pa imajo bolezenske oblike pozabljanja. Z možgani je namreč podobno kot z mišicami, ki ob redni uporabi ohranjajo moč in okretnost, ob zanemarjanju pa izgubljajo v življenju že pridobljene sposobnosti. Da telo zmore določene telesne napore, potrebujejo mišice redno vadbo. Podobno tudi možgani potrebujejo miselno vadbo, da zmorejo premagovati miselne napore.

Za trening možganov sledite preprostim nasvetom:

Pogosto berite: vzemite si čas za branje. Vsak dan preberite nekaj, ne berite istih knjig, berite tisto, kar vas zanima in boste z veseljem brali. Branje, pri katerem pozabite na čas, je pravo branje.
Rešujte križanke: križanke so odlično sredstvo za treniranje možganov. S križankami trenirate spomin in se tudi naučite kaj novega.
Uporabljajte drugo roko: če ste desničar, uporabljajte levo roko, če ste levičar, pa desno. Z menjavo roke trenirate neaktivni del možganov. Nekatere naloge so lahko na začetku zelo težke, vendar se boste kmalu navadili.
Igrajte igrice: v nasprotju s širšim mnenjem vam video igrice možganov ne bodo spremenile v kašo. Lahko igrate video igrice, računalniške igrice ali pa igrice na telefonu. Med slednjimi je v zadnjem času še posebno priljubljena Candy Crush Saga, ki jo igrajo po vsem svetu in je odlična za možganski trening.
Osnovne matematične enačbe: enostavno računanje aktivira možgane zelo hitro, saj za računanje deluje velik del možganov.
In ne pozabite: ponavljajte, bodite pozorni, vključujte več različnih čutov in informacije povezujte s stvarmi, ki jih že veste.

Ne pozabite na hrano za možgane

Pri treningu ima pomembno vlogo tudi hrana za možgane, ki mora biti vedno pri roki. Prehrana je pravo gorivo zanje, saj poganja možganske funkcije. Obstajajo pa tudi hranila, ki jih telo ne more proizvajati samo, vendar so nujno potrebna za delovanje možganov. Med njimi so najpomembnejši vitamini, minerali, oligoelementi in maščobne kisline. Da so možgani lahko učinkoviti, potrebujejo veliko energije. Za delovanje namreč poleg obilo energije potrebujejo kar 20 odstotkov krvi, ki jo načrpa srce.

Nepogrešljiva hrana za možgane:

Nasičene maščobe (rdeče meso), nenasičene maščobe (mandlji, olive) in nenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6 ali temeljne maščobne kisline), ki jih lahko dobimo le s prehrano, nadzirajo kakovost vseh telesnih membran, zlasti tistih v možganih.
Železo je potrebno, da do možganov pride kisik z rdečimi krvničkami.
Vitamin B1 poskrbi, da možgani lahko porabijo glukozo, ki je vir energije. Vitamina B3 in B13 morata biti vedno prisotna v zadostnih količinah, kajti v nasprotnem primeru se lahko pojavijo nevrološke težave. Vitamin B9 je nepogrešljiv pri razvoju živčnega sistema pri otrocih, pri starejših osebah pa ohranja možganske oziroma intelektualne aktivnosti.
Vitamin E in selen delujeta kot antioksidanta in se s tem borita proti staranju.
Vitamin C, ki tudi deluje kot antioksidant, izboljšuje sporazumevanje med nevroni.
Sladkorji, ki se počasi absorbirajo v telesu, so nepogrešljiv stimulator možganov.
Proteini so odgovorni za možgansko celično sintezo.
Kalcij je pomemben mineral za delovanje živčevja, magnezij pa se s svojim nevrofizičnim delovanjem bori proti anksioznosti, živčnosti in depresiji.

Jedi, ki vsebujejo našteto, so odlična hrana za možgane, zato v svoj jedilnik vključite naslednja živila: perutnino, govedino in ribe, mleko in mlečne izdelke, oreščke, banane, čokolado, avokado, jabolka in drugo močno obarvano sadje, med in bučna semena.
Ne pozabite tudi na maščobne kisline omega-3 in omega-6, ki dajejo prožnost ovojnici in povečajo kakovost prenosa informacij. Dolgoročno gledano naj bi prehrana, bogata z maščobnimi kislinami omega-3, delovala protidepresivno. Maščobne kisline omega-3 najdemo v ribah, morskih sadežih, zeleni zelenjavi, paradižnikih, repičnem olju, jajcih, sadju …

Za piko na i: možgani opozarjajo na pomanjkanje vode

Zapomnite si, da imajo vaši možgani pomembno vlogo tudi pri uravnavanju žeje. Pri dehidraciji se najprej aktivira center za žejo v možganih, ki sproži željo po pitju tekočine, zato začnemo piti, da nadomestimo tekočino. Če s pitjem ne moremo nadomestiti izgube vode, se izsušimo, prenehamo se znojiti, količina seča se zmanjša, voda pa iz tkivnih zalog prehaja v kri. Drugi mehanizem za uravnavanje vode v telesu je hipofiza, žleza v možganski bazi. Pri pomanjkanju vode začne izločati antidiuretični hormon, ki ohranja vodo v ledvicah. Takrat se voda v telesu prerazporedi iz tkiv v kri, s čimer se krvni pretok in krvni tlak ohranjata, dokler manjkajoče tekočine ne nadomestimo s pitjem. Če še naprej izgubljamo vodo, se tkiva izsušijo, celice se skrčijo in ne delujejo pravilno. Eden od najpomembnejših znakov dehidracije je duševna zmedenost, ki lahko preide v komo. Če je v telesu vode dovolj, žeje ne čutimo, iz hipofize se ne izloča toliko antidiuretičnega hormona, ledvice pa odvečno vodo izločajo.