Največji ljubitelji sladoleda so na Novi Zelandiji, kjer ga letno pojedo kar 26 litrov na prebivalca, v Sloveniji ga povprečni prebivalec zaužije približno 4 litre na leto.

Skrivni recept

S sladoledom naj bi se po ljudskem izročilu sladkali že pred 3000 leti na Kitajskem, kamor je pot zanesla Marca Pola, ki je skrivni recept prinesel tudi v Evropo. Po drugih virih naj bi sladoled pripravljali že v antičnem času na dvoru rimskega cesarja Nerona, ki je bil velik oboževalec hladnih sladic. Njegovi podložniki so v posebnih ledenicah shranjevali amfore, v katere so z bližnjih planin prinašali sneg, mu dodajali sadje in med ter pripravljali okusne hladne sladice. Prvi pisni viri pričajo o tem, da je sladoled, kot ga poznamo danes, nastal sredi 17. stoletja v Angliji. Njegov izumitelj, francoski kuhar, ki je delal na dvoru angleškega kralja Charlesa I., je pripravil do takrat popolnoma neznano sladico, in sicer neobičajno okusno, hladno in mehko kot prvi sneg. Že po prvem zalogaju je bil sladoled kralju tako zelo všeč, da je kuharju, če ne izda skrivnega recepta, obljubil nagrado v obliki dosmrtne preživnine. Kuhar je s kraljevo smrtjo pozabil na svojo obljubo in celotnemu svetu razkril skrivni recept za čarobno poslastico. Pravi razmah sladoledne proizvodnje pa se je začel šele v 19. stoletju.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Čarobna poslastica z visoko hranilno vrednostjo

Zaradi visoke energijske vrednosti ga uvrščamo v vrh prehranske piramide. Poleg mlečnih maščob in sladkorja vsebuje pomembne hranilne snovi, in sicer beljakovine, kalcij, vitamine A in D ter riboflavin (B2). Mlečni sladoled na primer vsebuje do štirikrat več mlečnih beljakovin kot mleko, zato ga strokovnjaki za prehrano v zmernih količinah celo priporočajo kot sestavni del našega vsakdanjega obroka. Kalcij, ki ga dobimo iz sladoleda, je eden najpomembnejših mineralov za rast kosti in zob, strjevanje krvi, pravilno delovanje številnih encimov in celotnega imunskega sistema. Sadni sladoledi vsebujejo še dodatne minerale in vitamine, ki so pomembni za vzpostavljanje zdravstvenega ravnotežja v telesu. Sladka poslastica ima bogato hranilno vrednost, hkrati pa je okusna in lahko prebavljiva. Zaradi lažje prebavljivosti jo priporočajo športnikom in otrokom, zlasti malčkom do drugega leta starosti. Sladoled vpliva tudi na boljše počutje in razpoloženje. Raziskave so pokazale, da že ena žlica sladoleda na dan zadostuje, da se aktivira del možganov, ki se odziva na prijetne okuse ter vzbudi občutke užitka, sreče in zadovoljstva.

Obstaja več kot sto različnih vrst in okusov sladoleda, delimo pa jih na kremaste in mlečne, sadne in aromatizirane sladice ter vodne zmrzline. Glede na osnovne sestavine jih razdelimo v štiri osnovne skupine: sladoled, izdelan na osnovi mleka, sladoled, kjer je namesto mlečne maščobe uporabljena rastlinska maščoba, sladoled, izdelan iz sadnih sokov z dodano mlečno maščobo in nemaščobno suho snovjo na osnovi mleka (laktoza, proteini), ter vodne zmrzline. Pri proizvodnji se poleg osnovnih sestavin uporabljajo še razni emulgatorji in stabilizatorji, barve, arome, sveže očiščeno in zmleto sadje, pasterizirano sadje, zmleta jedrca orehov, lešnikov in mandljev, rozine, čokolada, kakav, rumova aroma itd. Vsaka od dodanih sestavin je skrbno izbrana glede na recept oziroma vrsto sladoleda, razmerje med sestavinami pa določa kakovost izdelka. Dodana maščoba vpliva na aromo, okus, strukturo in čvrstost, emulgatorji dajejo dober okus, barvila poskrbijo za privlačen videz, arome omogočajo različne okuse (vanilja, jagoda, čokolada, lešnik), količina sladkorja pa poskrbi za sladkost, ki je po volji kupcev običajno med 10 in 18 odstotki. 

Tehnološki postopek izdelave sladoleda je še danes poslovna skrivnost vsakega izdelovalca, vendar so osnovni koraki proizvodnje enaki. Izdelovalci iz sestavin najprej pripravijo sladoledno zmes, ki jo v naslednji fazi homogenizirajo in s tem zmanjšajo velikost maščobnih kapljic. Nato sledi pasterizacija homogene zmesi, po kateri sladoledno maso ohladijo na okoli 5 stopinj Celzija in jo pri tej temperaturi pustijo mirovati in zoreti od 4 do 24 ur. Po fazi zorenja jo delno zamrznejo, ko v sladoledno maso uvajajo plin, najpogosteje dušik ali ogljikov dioksid, ter s tem povečajo volumen in rahlost sladoleda. Z delno zamrznjeno sladoledno maso nato napolnijo polnilne stroje, kjer jo bodisi pakirajo na palčke, v kornete ali večje embalaže v obliki družinskega ali gostinskega sladoleda. Ob polnjenju dodajo različne dodatke, kot so prelivi, lešniki, čokolada in mandlji. Sladoled po tem dokončno zamrznejo pod -20 stopinj Celzija oziroma odvisno od načina pakiranja. Sladoled pa je tudi eno najbolj občutljivih in hitro pokvarljivih živil, ki lahko povzroči različne črevesne težave in zastrupitve. Če se sladoled že odtali, ga namreč ne smemo znova zamrzniti. Pri nakupu moramo zato izredno paziti na rok trajanja ter da se sladica med prevozom domov ne odtali.

Pripravimo si domači sladoled

Sladoled je lahko samostojna jed, odličen pa je tudi v kombinaciji z drugimi živili, zlasti s sadjem v sadni kupi, kavo, šampanjcem in celo zelenim čajem ter likerji. V kitajskih restavracijah pa ga ponujajo ocvrtega. Številni sladoledni navdušenci se pogosto odločajo za bolj zdrave in dietne različice. Sladoled iz sadnega pireja ima na primer manj maščob in veliko vitamina C, ki ostane nedotaknjen, saj se ga pripravi brez kuhanja. S sladoledi iz sojinega ali riževega mleka ali s sadnimi vodnimi zmrzlinami pa se lahko sladkajo tudi tisti, ki trpijo za laktozno intoleranco. Izbor sladoleda naj bo vedno prilagojen potrebam in zdravstvenim predispozicijam našega telesa. Natančne podatke o sestavinah in hranilni vrednosti sladoleda pa lahko razberemo z embalaže.

Večina sladoledov je narejena iz praškov, koncentratov in ojačevalcev okusa. Prav dodatki so tisti, ki slaščico izrinejo z lestvice zdrave prehrane. Dodatki povzročajo številne odvisnosti, višajo stopnjo debelosti in škodujejo zdravju. V prevelikih količinah strupene snovi zmanjšujejo sposobnost učenja in zbranosti, povzročajo kožne izpuščaje, možganske poškodbe, zmanjšujejo plodnost itd. Prav zato lahko sladoled na enostaven in zabaven način pripravimo tudi v domači kuhinji ter s tem razveselimo svoje goste in otrokom ponudimo bolj naravno in zdravo sladico. Ponujamo vam recept za osvežilni in zdravi jagodni sladoled.

Sestavine:

- 60 dekagramov jagod

- 3 decilitri grškega jogurta
- 3 žlice medu
- 2 žlici limoninega soka
- 2 vrečki vaniljevega sladkorja

Očiščene jagode razpolovite in pretlačite s paličnim mešalnikom. Primešajte med, vaniljev sladkor, limonin sok in grški jogurt. Dobro zmešano maso prelijte v skledo, jo pokrijte in postavite v zamrzovalnik za vsaj pet ur. Sladoled vzemite iz hladilnika deset minut pred postrežbo. Okrasite ga z jagodami, keksi in lističi mandljev. Dober tek!