Potenje je stranski učinek toplejših letnih časov. Naj se nam zdi še tako nadležno, je pravzaprav blagodejen odziv našega telesa. Če se vam zdi nadvse nadležno, naj vas potolažimo s temi podatki: z enim litrom znoja gre iz vašega telesa 500 kalorij, moški se potijo za 40 odstotkov bolj kot ženske, z leti pa se bo potenje tako ali tako zmanjšalo.

Zakaj se potimo?

Naše telo ima sposobnost uravnavanja temperature. Kadar se zaradi raznih dejavnikov, kot so okolje, telesni napor, oblačila, prebava, stres, živčnost ali zdravstvene telesne spremembe, temperatura dvigne, jo telo skuša uravnati tako, da prek žlez znojnic izloča tekočino, s katero hladi telo. Ljudje se razlikujemo po številu znojnic in po intenzivnosti njihovega delovanja, a v povprečju nekako velja, da je en kvadratni centimeter človeškega telesa posejan s 400 znojnicami. Intenzivnost potenja pa je poleg genetike odvisna tudi od naše fizične aktivnosti. Bolj kot smo fit, bolj se potimo, saj je naše telo bolj izpostavljeno temperaturnim spremembam in hkrati tudi bolj 'natrenirano', da se jim zna čim prej prilagoditi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Zakaj ima pot včasih neprijeten vonj?

Pot ima pravzaprav neprijeten vonj takrat, kadar prihaja iz točno določenih žlez. Človeško telo ima namreč dve vrsti žlez, ekrine in apokrine. Ekrine žleze so tiste žleze, ki naše telo pokrivajo v večini. Imamo jih praktično po vsem telesu in skrbijo za ohlajanje telesa. Kadar telo izkusi temperaturno spremembo, ekrine žleze izločijo voden pot brez vonja, ki izhlapeva s kože in tako hladi telo. Apokrine žleze pa se v nasprotju z ekrinimi nahajajo samo na določenih predelih telesa, tistih predelih, ki so naravno bolj poraščeni, torej pod pazduhami, v predelu dimelj, po lasišču in predelu prsnih bradavic. Te žleze so tiste, ki pri potenju izločajo neprijeten vonj, ki je pri vsakem posamezniku drugačen. Pot, ki ga izločajo te žleze, namreč ni samo iz vode in soli, ampak vsebuje tudi maščobne kisline in nekatere druge snovi, ki se prek teh žlez izločajo iz našega telesa.

Kaj vpliva na neprijeten vonj potu?

Resda so apokrine žleze tiste, ki izločajo maščobne kisline, a te niso vzrok za neprijeten vonj. Neprijeten vonj potu, ki ga izločajo apokrine žleze, pravzaprav povzročajo bakterije, ki se hranijo z maščobnimi kislinami in jih zato tovrsten pot močno privlači. Ko bakterije razkrajajo maščobne kisline, nastane značilen neprijeten vonj, katerega intenzivnost je odvisna od števila bakterij. Več ko jih je, močnejši je vonj. Zato ni za lase privlečeno, kadar govorimo o tem, da je poraščenost na določenih področjih krivec za intenzivnost neprijetnega vonja. Bolj kot smo poraščeni na teh področjih, večja je površina, na katero se bakterije lahko primejo, kar pomeni bolj neprijeten vonj. Depilacija lahko zato občutno zmanjša neprijetne telesne vonjave, ki jih povzroča pot. Krivec za neprijeten vonj pa je v nekaterih primerih lahko tudi hrana. Česen, čebula in nekatere močne začimbe močno vplivajo na vonj potu. 

Kako pravilno nanesemo dezodorant/antiperspirant? 
- Sredstva vedno nanašamo na čisto in suho kožo. Pazduhe moramo prej umiti in obrisati. 
- Sredstva proti potenju ne nanašamo na depilirano ali pobrito kožo! Takrat je koža ranjena in bi se v stiku s kemikalijami lahko vnela. 
- Če sredstvo učinkuje 24 ur, ga ne nanašajmo pogosteje. Pogostejše nanašanje izsuši kožo, zaradi česar nastanejo alergijske reakcije.

Čezmerno potenje 

Kadar smo v kriznih in čustveno napornih situacijah ali smo izpostavljeni nizki ravni krvnega sladkorja, se radi čezmerno potimo. Podobno tudi, kadar zaužijemo večje količine alkohola, kofeina ali začinjene hrane, kadar smo izpostavljeni bolezni ali jemljemo določena zdravila. Čezmerno potenje je lahko tudi znak za nekatera resnejša obolenja, kot so rak ali bolezni ščitnice. Lahko pa gre pri čezmernem potenju za bolezensko stanje, ki se mu reče hiperhidroza. V tem primeru se čezmerno potite, tudi kadar niste v stresnih in obremenjujočih situacijah. Stanje sicer ni nevarno, je pa precej neprijetno in lahko zaradi konstantne vlažnosti povzroči razvoj glivic in brazgotin. Da bolehate za hiperhidrozo, lahko potrdi samo zdravnik, ko izključi možnosti za druge hujše bolezni. Stanje se lahko zdravi z zdravili, z operativnim posegom, s terapijo z botoksom ali lasersko terapijo.

Kaj je dezodorant?

Čeprav gre za nekaj, kar uporabljamo vsakodnevno, se pogosto rado zgodi, da ne znamo ločiti med osnovnimi pojmi, ki označujejo embalažo sredstev za uravnavanje posledic potenja. Kaj je dezodorant, kaj antiperspirant? Katerega izbrati? Dezodorant, kot pove že ime samo, je v osnovi namenjen spopadanju z neprijetnim vonjem. Dezodoranti so zasnovani tako, da 'zamaskirajo' vonj, ki nastane pri bakterijskem razkrajanju maščobnih kislin, zaradi česar naš pot nima neprijetnega vonja, če prej nanesemo dezodorant. Dezodorant torej ne preprečuje potenja, preprečuje pa neprijeten vonj pri potenju.

Kaj je antiperspirant?

V nasprotju z dezodorantom je antiperspirant veliko bolj učinkovit, saj se bori proti potu samemu. Preprečuje namreč, da bi se sploh potili, torej da bi naše apokrine žleze izločale znoj in z njim neprijeten vonj. Najpogosteje za to poskrbi aluminijev klorid, ki ga najdemo v antiperspirantih, ki preprosto zamaši pore. Količina aluminijevega klorida v antiperspirantih je tudi ključna pri tem, koliko časa bo antiperspirant deloval – 12, 16, 24 ali celo 48 ur. Več ko je aluminijevega klorida, daljši bo učinek.

Dezodorant ali antiperspirant?

Obstaja kar nekaj špekulacij o tem, da naj bi bile aluminijeve soli v antiperspirantih povezane z nastankom alzheimerjeve bolezni, raka na prsih in drugih malignih bolezni ter kopičenjem toksinov v telesu. A študije, ki so preučevale te učinke, niso dale rezultatov, ki bi snovi v antiperspirantih kakor koli povezovale z nastankom omenjenih bolezni. Tudi alergijske reakcije, ki nastanejo na koži, so pogosto posledica nepravilne rabe antiperspirantov. V veliki meri gre torej bolj za vprašanje lastne odločitve oziroma od intenzivnosti potenja. Ljudje, ki se veliko potijo ali jih pot moti, bodo verjetno raje izbrali antiperspirant. Ljudje, ki preprečevanja potenja ne odobravajo, se bodo verjetno zatekli k dezodorantu. Navsezadnje pa tudi ta odločitev ni več predmetna, saj se večina proizvajalcev odloča za kombinacijo dezodorant-antiperspirant.