Vrtnarjenje ni samo gola skrb za rastline, z opravili, kot so sajenje, sejanje, obrezovanje, okopavanje, zaščita pred vremenskimi in drugimi nadlogami ter zalivanje. Poskrbeti moramo tudi za vse drugo, če želimo, da bodo rastline lepo uspevale in se na vrtu počutile kar se da dobro. Kar se nam morda zdi samoumevno, je za otroke, ki nam pomagajo pri vrtnih opravilih, uganka. Zato jih moramo seznaniti z deli na vrtu, jim razložiti potek dela in jih poučiti, zakaj je neko delo tako zelo pomembno, da ga ne moremo kar preskočiti. Vrt tako lahko postane prva prava učilnica življenja in procesov, ki ga spremljajo.

Ne ustrašimo se številnih vprašanj in ne hudujmo se nad nerodnimi prstki, ki vsaj na začetku ne sledijo našim prstom, izurjenim v urah dela na vrtu. Z malo domišljije in zanimivim podajanjem snovi bomo v otroku zanetili radovednost in spodbudili pridobivanje znanja, še preden bo uradno zakorakal skozi šolska vrata. Kajti v delu na vrtu so združene učne ure mnogih predmetov, biologije, fizike, kemije, matematike, ekologije, etike, sociologije in za malo večje otroke tudi znanje latinščine. Vse to lahko otrokom posredujemo s celo vrsto praktičnih prikazov in preizkusov »v živo«. Zagotovo bo zanimivo, in četudi mislimo, da znamo že vse, se bomo ob otrocih naučili marsikaj novega. Za začetek potrpežljivosti, ki je v vsakdanjem življenju pogosto zelo primanjkuje.

Ker se vrtnarjenje začne z dobro prstjo, tudi mi začnimo s kompostom, kajti  kompostiranje za otroke ni samo učna ura recikliranja, ampak je kompostnik lahko pravi mali učni laboratorij. 

Kaj je kompost?
Kompost lahko nastane na več načinov, bodisi da na kup mečemo ostanke rastlin ali pa jih kompostiramo v kompostnikih.

Načeloma velja, da kompost nastane iz rastlinskih ostankov + vlage + toplote + zraka + mikroorganizmov + časa.

Rastlinski ostanki so bodisi zeleni (listi, cvetovi, plevel, ostanki košnje) ali rjavi (drevesna skorja, stebla, korenine, ostanki striženja živih mej). Priporočljivo je, če si prizadevamo svoj kompost pripravljati iz mešanice obeh vrst ostankov. Dodajamo lahko tudi ostanke priprave hrane, jedi in izločke majhnih domačih živali, kot so morski prašički, hrčki, papagaji in kanarčki, nikakor pa ne mačjih in pasjih izločkov!

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Mikroorganizmi (bakterije in glive) pridejo v stik z našimi ostanki bodisi iz zemlje pod kompostnikom ali pa jih dodamo tako, da občasno kompostni kup prekrijemo s tanko plastjo vrtne prsti. Mikroorganizmi se prehranjujejo z omenjenimi ostanki in jih spreminjajo v kompost.

Na kompostni kup ne nalagajmo večjih količin enakih ostankov, še posebno ne ostankov košnje. Ostanke je treba vselej premešati. Med mešanjem bo med ostanke prodrl tudi prepotrebni zrak. Kompostne kupe in vsebino kompostnikov je treba občasno premetati, tako da vsi ostanki s časom razpadejo.

Vse mrtve rastline bodo zgnile in se razgradile, če jih pustimo pri miru, in se bodo s časom spremenile v snov, podobno prsti, ki jo imenujemo kompost. Kompostiranje je naravni način reciklaže oziroma ponovne uporabe, torej je narava najboljši ponovni uporabnik!

Dobre sestavine za pripravo komposta
- narezani kosi papirja
- volna in ostanki bombažnih tkanin
- čajne vrečice
- staro listje

- vrhnji deli plevelov, a brez semen oziroma zrelih socvetij!
- ostanki košnje
- jajčne lupine

Neprimerno za kompostiranje
- oleseneli ostanki obrezovanja dreves in grmov (če jih zmeljemo, gredo lahko na kompost)
- tkanine iz umetne snovi
- pokvarjeni ostanki hrane
- meso ali kosti
- bolni deli rastlin
- škodljivci iz prsti
- deli plevelov s semeni

- olje
- cela jajca
- mlečni izdelki

Zanimivosti
- Zares dobri vrtnarji vedo, da vrtnarjenje ni umetnost vzgoje dobrih rastlin, temveč priprava dobre prsti. Otrokom na vrtu pokažimo različne vrste prsti (z dodatkom komposta in brez njega) in jim razložimo, kakšne vrste rastlin rastejo v njih. Opazujmo rast rastlin v tleh, obogatenih s kompostom, in brez njega. Enak preizkus lahko opravimo tudi pri rastlinah, ki rastejo v cvetličnih lončkih.   

- Gliste so izvrstni pomočniki pri ustvarjanju komposta. Preberite več o glistah v posebnem prispevku in pripravite svojo gojilnico glist v steklenem kozarcu.
Otroci nimajo predsodkov glede videza živali, dokler jim ga ne vcepimo odrasli. Zato se jim gliste ne zdijo »nagravžne« in se z veseljem igrajo z njimi.

- Kompost in prst nista mrtvi stvari, temveč živa organizma. V čajni žlički prsti je namreč več mikroorganizmov, kot je prebivalcev na Zemlji. Če imamo možnost, otroku pod lupo ali, še bolje, pod mikroskopom pokažimo, kaj vse miga v žlički komposta.

- Prst, v kateri ni dovolj komposta ali humusa, bo veter zlahka odpihnil. Z dodajanjem komposta jo ojačamo in izboljšamo. Na vrtu pustimo nekaj gole prsti in z otroki med letom opazujmo, kaj se dogaja z njo ob dežju, vetru, sončni pripeki ali med zmrzaljo. Prav tako skupaj opazujmo s kompostom obogatena tla in rastline, ki rastejo v njih. Primerjajmo in v pogovoru strnimo spoznanja.