In čeprav je smrčanje lahko povezano z mnogimi resnimi boleznimi srca, ni nič lažje sprejemljivo tudi v primerih, ko gre zgolj za navadno smrčanje. Smrčanje je namreč eden tistih simptomov, ki prizadene tako smrčečega kot njegove bližnje.

Verjetno se je s smrčanjem srečal že marsikdo od vas. Ni prijetno. Nikakor ne. Tistemu, ki spi poleg smrčečega, po raziskavah na noč odvzame eno uro spanja. In če ste mislili, da je smrčanje posledica trdnega spanca in zato vašemu smrčečemu partnerju ne povzroča takšnih težav kot vam, se motite. Smrčanje slabša kakovost spanja in kakovost življenja nasploh, saj je pogosto krivec za mnogo vsakodnevnih tegob, ki jih sicer pripisujemo stresu in življenju v današnjih časih. Pa da ne bomo zmotno smrčanja pripisali le moškim, je na svetu kar 35 odstotkov žensk, ki redno smrčijo, in 5 odstotkov otrok. Smrčanje se torej ne ozira na spol in starost.

Kaj se dogaja med smrčanjem?

Verjetno je to eno najpogostejših vprašanj: kaj izvabi tisti grozni zvok, za katerega se ponoči zdi, da je še trikrat glasnejši? Krivca za smrčanje sta v veliki meri naša genetska in fiziološka predispozicija in dihanje skozi usta. Slednje je za človeka nenaravno, saj ljudje navadno (in smo nagnjeni k temu) dihamo skozi nos. Kadar pa je dihanje skozi nos oteženo, začnemo dihati skozi usta. Takrat gre zrak v naša pljuča skozi ustni predel, namesto skozi žrelno-nosnega, kar povzroči vibriranje mehkih tkiv v naših ustih. To vibriranje izvabi značilen nadležen zvok, ki ga dodatno okrepi še naša oblika glave, mišic, količina vezivnega in maščobnega tkiva, debelina sluznice in morebitne razvojne ali bolezenske razmere. Sproščene mišice ust, grla in jezika pa pretok zraka še otežijo, zaradi česar smrčanje lahko postane nevarno in vodi v težave z visokim pritiskom ter motnje srca in ožilja.

Nočna apneja 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Smrčanje je sicer veliko bolj moteče, kot je nevarno, lahko pa postane nevarno, kadar je pretok zraka skozi usta tako oviran, da se prekine. Kadar se to, da smrčeči za kratek čas preneha dihati, med spanjem zgodi nekajkrat na uro, govorimo o nočni apneji. Ta bolezen prizadene predvsem moške po 45. letu in ženske po menopavzi. Ker gre za povečan odpor zraka v zgornjih dihalnih poteh, je to lahko povezano tudi z motnjami srca, krvnega obtoka in živčnega sistema. Za nočno apnejo trpi kar 20–40 odstotkov smrčečih in polovica oseb z visokim krvnim tlakom. Nočna apneja kar štirikrat poveča možnost za infarkt, trikrat za bolezni srca in kar šestkrat za povzročitev prometne nesreče zaradi zaspanosti in utrujenosti.

Kaj povzroča smrčanje?

Čeprav je smrčanje v veliki meri odvisno od dihanja skozi usta in stanja naše ustne votline, pa je oboje pogojeno z mnogimi drugimi dejavniki. Pogosteje denimo smrčimo, kadar nam bolezenske spremembe otežijo dihanje skozi nos, se pravi, kadar smo prehlajeni, imamo gripo, alergijo, polipe, okužbe obnosnih votlin, oteklost sluznice, ali pa se spremeni velikost in oblika tistih delov žrela, ki povzročajo smrčanje. Vzrok za smrčanje so tudi deformacije in anomalije fiziološke narave, na primer upognjenost nosnega pretina, povečani mandlji, dolg jeziček, otekel jezik, odvečno tkivo v gubah oziroma robovih mehkega neba … Močno je smrčanje pogojeno tudi z debelostjo in starostjo. Pri debelosti maščoba na vratu otežuje pretok zraka, s starostjo pa tkiva popuščajo in so zato dovzetnejša za vibriranje. Tudi zdravila – zlasti pomirjevala – in alkohol bodo dosegli, da boste 'žagali' vso noč, zlasti če boste spali na hrbtu, zaradi česar bo jeziček zdrsnil nazaj in otežil pretok zraka.

Posledice smrčanja

Smrčanje ima precej posledic, ki se kažejo na različnih področjih človekovega življenja. Med drugim je lahko vzrok za socialno izključenost, saj s smrčačem v sobi nihče ne želi spati. Lahko je tudi krivec za mnoga trenja in nerazumevanja v partnerskem razmerju, ki lahko privedejo celo do razpada zveze. Močno torej vpliva na kakovost življenja tako tistega, ki smrči, kot njegovih bližnjih. Če se osredotočimo predvsem na zdravstvene posledice smrčanja, pa seznam prav tako ni kratek. Čeprav smrčanje samo po sebi ni nevarno in zaradi njega obisk zdravnika ni potreben (če tega ne želimo sami), pa se kaj lahko zgodi, da boste zdravnika morali obiskati zaradi nekaterih simptomov, ki so posledica smrčanja. Ljudje, ki smrčijo, so namreč čez dan pogosto utrujeni in zaspani, mučijo jih glavoboli in se težko zberejo. Lahko imajo težave pri hoji in ravnotežju, smrčanje je lahko tudi vzrok za aritmijo (motnje srčnega utripa) in visok krvni tlak.

Kako poteka zdravljenje smrčanja?

Če se odločite za zdravljenje smrčanja, to poteka na več stopnjah. Najprej bo splošni zdravnik ali otorinolaringolog s pomočjo svojcev in družinskih članov skušal ustvariti celotno sliko težave, nato bo predpisal pregled zgornjega dihalno-prebavnega trakta, morda analizo spanja ter morebitne slikovne in endoskopske preiskave. Na podlagi vseh teh bo določil ukrepe za zmanjšanje težav s spanjem. Bodisi s pomočjo spremembe položaja spanja, vlaženja sluznice tudi med spanjem, zobnega ali bradnega aparata ali nosnih kril. Če nič od naštetega ne pomaga, lahko zdravnik predpiše tudi aparat, ki ponoči pomaga pri dihanja, ali operativni poseg.

SOS pri smrčanju

Da bi se smrčanju izognili ali ga omilili, je dobro skrbeti za zdrav življenjski slog. Ohranjajte torej primerno telesno težo ter omejite alkohol in kajenje. Pred spanjem zaužijte lahko večerjo, ki ne bo obremenila vašega želodca, in ne pijte zeliščnih čajev, saj imajo podoben učinek kot zdravila. Prav tako v popoldanskem času ne uživajte mlečnih izdelkov, saj spodbujajo proizvajanje sluzi. Naravnajte si vzglavje, ki ne sme biti ne prenizko ne previsoko, in se trudite spati na boku. Če ste alergik, dosledno zdravite alergijo, ki je pogosto vzrok za smrčanje. Za lepši dan pa si zapojte. Znanstvene raziskave so namreč potrdile, da petje deluje proti smrčanju, saj krepi mišice žrela in grla, predvsem pa spodbuja dihanje skozi nos.

Je smrčanje dedno?

Da in ne. Samo smrčanje res ni dedno, je pa dedna naša skeletna in mišična sestava glave, nosne in ustne votline, ki so lahko vzrok za smrčanje, zato se lahko zgodi, da oče in sin, ki imata podobno obliko sestave glave, oba smrčita.

Kaj storiti, če partner smrči?

Odgovorov je veliko. Od neposrečenih trikov, kot je žogica na hrbtu, do resnejših rešitev, kot je obisk zdravnika ali operativni poseg. A če vam ne diši nič od tega, je najbolje verjetno to, da se s partnerjem pogovorita o njegovi težavi in kako ta vpliva na kakovost vašega spanca in življenja. Če bosta oba razumela situacijo drug drugega (vi, da on tega ne more odpraviti, in on, da vi slabo spite), vama ne bo težko sprejeti dogovora, da partnerja vsakič, kadar bo njegovo smrčanje nevzdržno, prebudite. On bo to razumel kot namig, da se prevali na bok in neha smrčati. Sčasoma ga boste tako 'natrenirali', da se bo med spanjem sam obrnil na bok, že če boste samo tlesknili z jezikom. A morata pri tej 'prevzgoji' sodelovati oba.

Smrčanje pri otrocih

Smrči kar 5 odstotkov otrok in navadno ti otroci ostanejo smrčači vse življenje. Razlog, da začnejo smrčati, je verjetno kakšna dihalna bolezen, zaradi katere so prisiljeni dihati skozi usta (lahko zgolj prehlad). Ko se navadijo takšnega dihanja, ga je težko spremeniti. Strokovnjaki zato svetujejo, naj starši otroke, ki dihajo skozi usta, 'prevzgojijo' v dihanje skozi nos, in sicer tako, da jih vsakič, kadar dihajo skozi usta, opomnijo, da naj dihajo skozi nos. Tako kot so nas starši pogosto opozarjali, da naj zapremo usta, kadar smo denimo barvali. Morda se sprva res zdi strogo, a s tem ukrepom lahko otroku celo podaljšate življenje.