Drugi se jim upirajo ali pa mečejo vse v isti koš. Po podatkih podjetja IMS Health je prodaja prehranskih dopolnil prek veledrogerij pri nas dosegla svoj višek v letu 2011, naslednje leto naglo upadla, nato pa spet vzpostavila zmerno rast. Slovenci še vedno pogosto sprašujemo po dodatnih vitaminih in mineralih.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Pravilnik o prehranskih dopolnilih pojasnjuje, da so prehranska dopolnila živila, katerih namen je, kot že ime nakazuje, dopolnjevanje običajne prehrane. Če povemo drugače: gre za koncentrirane vire posameznih ali kombiniranih hranil oziroma drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Pojavljajo se v različnih oblikah in kombinacijah, priporočeni odmerki pa ne smejo biti višji od tistih, ki jih določa pravilnik. Tovrstna pojasnila so recimo zapisali v brošuri Lepo pozdravljeni, ki so jo izdale Pomurske lekarne. In dodali, da je uporaba prehranskih dopolnil, čeprav ne gre za zdravila, velikokrat upravičena. A zavedati se moramo, da so namenjena predvsem ohranjanju in podpori zdravja.

V podatkih je vključenih pet skupin izdelkov OTC po klasifikaciji IMS Healtha: vitamini, minerali in prehranska dopolnila, izdelki za hujšanje, enteralno prehrano ter drugo prehrano za odrasle, kot so sokovi, napitki in energijski dodatki.

Koliko jih pojemo Slovenci?
Kot so pojasnili v podjetju IMS Health, ki se ukvarja s pripravami tovrstnih analiz na podlagi podatkov, ki jih posredujejo veledrogerije, so vitamini, minerali in prehranska dopolnila v letu 2014 predstavljali 11 odstotkov celotne prodaje izdelkov, ki so na voljo v lekarnah tudi brez recepta. Slednje se nanaša na podatke, zbrane prek veledrogerij, ki oskrbujejo lekarne in nekatere specializirane trgovine. Podatki ne vključujejo drugih prodajnih kanalov, na primer direktne prodaje, spletnih prodajaln in nekaterih večjih trgovskih verig, kot so Sanolabor, DM in Müller. Kot so pojasnili pri IMS Healthu, je prodaja omenjenih skupin prehranskih dopolnil do leta 2011 rasla. Prodaja je doživela večji upad v letu 2012, ko se je zmanjšala kar za 13 odstotkov. V zadnjih dveh letih pa se prodaja spet postopno povečuje, predvsem na račun rasti prodaje enteralne prehrane, ki v celotni strukturi prihodkov obravnavanih izdelkov povečuje svoj delež (22 % v letu 2014). Enteralna prehrana je namenjena bolnikom, ki imajo zaradi bolezni drugačne presnovne zahteve. Lani je 19 proizvajalcev prehranskih dopolnil (od skupno 209) naredilo kar 80 odstotkov vse prodaje. Prednjači Fidimed s 14-odstotnim deležem, sledita Abbot in Krka z 11-odstotnim.

In kaj smo najbolj kupovali? Fidi koencim Q10, Prosure (s področja specializirane prehrane za bolnike za pridobivanje telesne teže – enteralna), B-Complex, Elevit pronatal, DR.STEINBERG.JUICE, Magnesol, Supportan, Supradyn Q10 spadajo zagotovo med najbolj prodajane izdelke. V IMS Healthu so potrdili, da se izdelki, ki vsebujejo vitamine in minerale, vsako leto slabše prodajajo. Lani je bilo po njim dostopnih podatkih prodanih 951.007 enot izdelkov z minerali in vitamini, 85.670 enot izdelkov s koencimom Q10 in 42.576 izdelkov, ki vsebujejo maščobne kisline omega-3. Močno je v upadu prodaja izdelkov, namenjenih hujšanju, pri čemer spet govorimo o prodaji prek veledrogerij.

Strokovno mnenje o tovrstnih živilih

Kakšna je kakovost prehranskih dopolnil v Sloveniji, smo povprašali doc. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko. »Kakovost prehranskih dopolnil na tržišču je zelo različna. Glede na rezultate raziskave Inštituta za nutricionistiko, opravljene sicer le na enem segmentu dopolnil že pred časom, je z vidika vsebnosti obljubljenih komponent lahko vprašljiva kakovost več kot tretjine izdelkov. Največja tveganja smo zaznali pri spletnih nakupih. Podatki uradnega nadzora so nekoliko, a ne bistveno boljši. Precej slabše stanje je na področju oglaševanja, kjer posamezna agresivna podjetja še vedno promovirajo prehranska dopolnila z zavajanjem potrošnika in obljubami nedokazanih učinkov. Kazni za tovrstne kršitve so nizke in nekatera podjetja jih menda celo vnaprej vključujejo v ceno izdelkov, tako da jih v praksi na koncu plačamo potrošniki,« je opozoril dr. Pravst.

O cenah prehranskih dopolnil je veliko govora. Ali so realen kazalec in ali se lahko glede na ceno zanesemo na boljšo kakovost in obratno? »V naši raziskavi nismo uspeli dokazati enostavne povezave med ceno in kakovostjo prehranskih dopolnil, razen da je bilo pri najcenejših izdelkih višje tveganje za slabo kakovost. Tako na primer najcenejše v raziskavo vključeno prehransko dopolnilo (kupljeno na spletu) sploh ni vsebovalo snovi, ki jo je obljubljalo. Zagotavljanje kakovosti prehranskih dopolnil z vidika proizvajalca vsekakor ni nepomemben strošek, saj so potrebne pogoste laboratorijske analize. Zato so bolj nadzorovani izdelki lahko upravičeno nekoliko dražji od manj nadzorovanih,« pravi sogovornik in dodaja, da morajo biti potrošniki predvsem pozorni, da kupujejo prehranska dopolnila takrat, ko jih res potrebujejo. Odsvetuje nakupe prehranskih dopolnil prek spleta, še posebno iz tujine, saj so zaradi omejenega nadzora tam tveganja za slabšo kakovost višja. Potrošniki, pa tudi farmacevti in druga strokovna javnost, imajo trenutno dokaj omejeno možnost vpogleda v kakovost prehranskih dopolnil – lahko le zaupajo obljubam in dokumentom proizvajalcev. »Korak k izboljšanju stanja na tem področju smo naredili tudi na Inštitutu za nutricionistiko. Pripravili smo natančne smernice za zagotavljanje kakovosti prehranskih dopolnil, ki so lahko v pomoč proizvajalcem, potrošnikom in strokovni javnosti, lani pa smo začeli tudi izbor najbolj inovativnih živil, kjer je pomemben dejavnik ocenjevanja tudi zagotavljanje kakovosti.«

Izkušnje proizvajalca

Kakšno vlogo imajo prehranska dopolnila na slovenskem trgu, smo povprašali enega od domačih proizvajalcev, ki prav tako spada med prvih deset top proizvajalcev v Sloveniji, Valens International, ki je letos prejel nagrado za inovativnost za enega svojih izdelkov. V njihovem imenu je direktorica prodaje Anda Arko povedala naslednje: »Prehranska dopolnila vse bolj postajajo stalnica v našem življenju. Skoraj vsak dan smo izpostavljeni različnim psihičnim in fizičnim obremenitvam, ki od nas zahtevajo veliko energije, hkrati pa imajo lahko hude posledice, če se z njimi ne znamo pravilno spopasti. Uravnotežena prehrana je ključna pri vzpostavljanju ravnovesja v telesu, vendar pa vemo, da ravno zaradi hitrega tempa in neustreznega znanja včasih telesu ne moremo zagotoviti vsega, kar potrebuje, v zadostnih količinah. Današnja prehrana je vse prevečkrat oropana kakovostnih hranilnih snovi in vsebuje dodatke, ki nam lahko v prevelikih količinah tudi škodijo. Zato je pri mnogih ljudeh dodajanje določenih hranil koristno, kar potrjujejo tako prehranski strokovnjaki kot zdravniki in farmacevti.«

Glede na poplavo prehranskih dopolnil na tržišču in podatkih o prodaji teh sogovornica ugotavlja, da smo jim Slovenci zelo naklonjeni. »Bi si pa upala trditi, da ima velik vpliv na potrošnjo predvsem promocija, zato je vprašanje, koliko gre za tako imenovane impulzivne nakupe in koliko za odločitve, ki so posledica dejanskih potreb. Zaupanje se lahko na dolgi rok vzpostavi samo s kakovostjo – če je nekdo z izdelkom zadovoljen, ga bo kupoval in bo lažje zaupal tudi drugim izdelkom istega proizvajalca. Če na primer podjetje vsako leto lansira tri nove izdelke za hujšanje, s kampanjo v slogu 'revolucionarnega odkritja', potem že moraš vedeti, da tu nekaj ne štima,« meni.

Slovenci, kakršni pač smo, pogosto raje kot po domačem posegamo po tujem. Šele zadnja leta potekajo promocije v smislu kupovanja domačega, ki je lahko še bolj kakovostno. S tem ohranjamo davek doma, ustvarjajo se slovenska delovna mesta, izboljšujemo skupno narodno zavest. Kako pa je na tem področju proizvodnje? »Medtem ko so bili farmacevti že prej naklonjeni domači proizvodnji, zadnja leta opažamo, da slovensko poreklo cenijo tudi potrošniki. Če so bili pred leti aktualni predvsem izdelki iz tujine (Švica, Skandinavija), je zdaj vse več povpraševanja po izdelkih lokalnih proizvajalcev. Vendar tudi tu imamo še precej težav s prepoznavnostjo, saj ljudje s težavo verjamejo, da so na primer Valensovi izdelki dejansko proizvedeni pri nas, v Šenčurju. Šele ko kupcu razložiš, da smo izdelke razvili 'doma' in da so vse sestavine preverjene po najvišjih farmacevtskih standardih, pridobijo zaupanje. Pomembno priznanje nam predstavlja tudi nagrada Inštituta za nutricionistiko za najbolj inovativno slovensko prehransko dopolnilo, ki smo jo letos prejeli za naš Vitamin D v ustnem pršilu. S takšnimi projekti slovenski proizvajalci dobimo priložnost, da se približamo potrošnikom, čeprav imamo veliko manjše oglaševalske proračune kot mednarodna podjetja. Vsekakor nam je prejeta nagrada tudi odlična vzpodbuda za zavezo, da tudi v prihodnosti ohranimo kakovost na najvišji ravni.«