Kaj je kašelj?

Kadar se v naših dihalnih poteh naberejo sluz, tujki in druge zapore ali pa so dihalne poti izpostavljene dražljajem, naše telo sproži obrambni dihalni mehanizem, ki skuša očistiti te dihalne poti. Pravimo mu kašelj. Gre torej za refleksen odziv, pri katerem dihalne poti očistimo s hitrostjo pretoka zraka 500 km/h. Kadar se nam uspe odkašljati, torej gre za moker kašelj, ki izprazni dihalne poti, govorimo o uspešnem kašlju, kadar pa gre za suh kašelj in občutek, da kašljamo v prazno, je kašelj neuspešen.

Kako deluje mehanizem kašlja?

Kadar nekaj draži naše dihalne poti, receptorji za kašelj najprej sprožijo globok vdih. Saj veste, preden se odkašljate, vedno globoko vdihnete. Temu vdihu sledi sunkovit izdih, ki pa ga začasno ustavi zapora glasilk, zaradi česar tlak v dihalih naraste. Povišan tlak v dihalih nato doseže, da se glasilke odprejo, in zrak preleti sapnik s skoraj zvočno hitrostjo. Tako nastane eksploziven izdih z značilnim zvokom, ki iz dihal izprazni vso neželeno vsebino. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Kaj sproži kašelj?

Kašelj ni vedno samo posledica bolezni ali prehlada. Kašelj lahko sproži veliko drugih dražljajev.

- Vnetni dražljaji so tisti, ki so posledica prehladov, bakterijskega ali virusnega bronhitisa in kajenja, kadar je kajenje vzrok za kronični bronhitis.
- Mehanski dražljaji so tujki, ki zaidejo v dihalne poti – prašni delci ipd. Med mehanske dražljaje spadajo tudi bolezenski izrastki v dihalnih poteh ali zoženje dihalne poti pri astmi.
- Toplotni dražljaji spodbudijo kašelj zaradi vdihanega vročega ali mrzlega zraka.
- Kemični dražljaji so dražeči plini, cigaretni dim, klor ipd. Pogosto kemični dražljaji natopijo tudi kot posledica jemanja določenih zdravil.
- Kašelj pa je prav tako lahko posledica psihičnega izvora. Kadar gre za dolgotrajno pokašljevanje brez razloga, govorimo o psihogenem kašlju.

Vrste kašlja

Suh kašelj s težkim dihanjem
Tak kašelj vas pogosto napade ponoči ali zjutraj. Navadno je posledica alergijske reakcije ali astme, ki začasno zožita sapnice.

Laježu podoben kašelj
Tak kašelj se navadno pojavlja ponoči in občasno čez dan. Spremljata ga težko dihanje in hripavost, kar je posledica oteženega prehoda zraka skozi grlo. Tak kašelj se navadno pojavi po prehladu, gripi ali dihalnem vnetju in sam izgine po največ dveh tednih.

Kroničen suh kašelj
Da lahko govorimo o kroničnem kašlju, mora ta trajati več kot tri tedne. Navadno je posledica izločkov iz nosu, ki nastajajo pri alergiji ali kronični okužbi in ki prehajajo v žrelo. Pogosto so razlogi za kroničen kašelj tudi astma, gastroezofagenalna refluksna bolezen, kronični bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen, tuberkuloza ali nekatera zdravila. Nujen je obisk zdravnika.

Moker kašelj

Nenehen kašelj, ki je zjutraj najmočnejši, spremlja pa ga rumena ali zelena sluz, je posledica akutnega bronhitisa ali okužbe, ki draži bronhije. Lahko se pojavi tudi po prehladu, možna pa je tudi spremljajoča bolečina v prsnici in grlu, oteženo dihanje in zamašen nos.

Kašelj za očiščevanje grla
Te vrste kašelj je posledica občutka, da se vam je v grlu nekaj zataknilo. Ko nehate kašljati, ga pogosto spremlja tudi okus po gnoju. Kašelj lahko refleksno sproži tudi govorjenje, smeh, petje, uživanje suhe hrane ipd. Za ta kašelj je kriva želodčna kislina, ki se dviguje zaradi zgage, kar poznamo tudi pod imenom refluks.

Kadilski kašelj
Če ste strasten in dolgoletni kadilec, potem verjetno poznate pokašljevanje zaradi kajenja. Ker spremlja mnoge kadilce, ki so nanj že navajeni, ga radi zanemarjajo, a to ni najbolje, saj je kašelj lahko posledica kroničnega bronhitisa, ki je značilen za kadilce, lahko pa gre še za kaj hujšega. Tovrsten kašelj sicer navadno poneha s prenehanjem kajenja.

Kašelj z bruhanjem
Kadar kašelj spremlja bruhanje, je to navadno posledica prebolevanja neke hujše bolezni, kot so oslovski kašelj ali nekatere druge kronične bolezni. Če sicer nismo bolni, pa lahko bruhamo ob kašljanju tudi takrat, kadar vdihnemo tujek, ki je tako moteč ali tako globoko v dihalih, da se moramo s kašljanjem precej napeti in namučiti, da ga spravimo ven.

Pomoč pri kašlju

Znanih je kar nekaj domačih pripravkov, ki naj bi blažili kašelj, od medu z limono ali črno redkvijo pa vse do karamelnega mleka z žajbljem. Vsekakor je pri kašlju pomembno, da grlo in dihala ves čas vlažite. Zato je treba zaužiti dovolj tekočine, pomagal pa vam bo tudi vlažilec zraka. Z njim se boste znebili zlasti tistega nadležnega suhega kašlja. Ker so mlečni izdelki znani tvorci sluzi, se svetuje tudi izogibanje tem. Med je znan po svojem protivirusnem in protibakterijskem delovanju, zato ga je priporočljivo uživati počasi z žlico in pustiti, da se razpusti po grlu. Sicer pa proti kašlju pomagajo tudi nekateri čaji, kot je denimo žajbljev, pa česen, ingver in mnoga druga naravna zdravila.