Osebe, ki se spopadajo s tako spremembo na koži, pravijo, da se je treba navaditi na to, da te ljudje opazijo, skrivoma radovedno opazujejo, saj se bele lise pojavijo žal tudi na zelo vidnih predelih: okoli oči, na rokah in v okolici ust. Ni zelo nevarna, je pa lahko neprijetna, zlasti za mlade ljudi in ženske, ki so rade urejene. V določenih pogojih pa potrebuje posebno skrb.
O čem pravzaprav govorimo, smo povprašali specialista dermatovenerologa, prim. Borisa Kralja. »To je bolezen, kjer v bistvu izgineva kožno barvilo, rezultat pa so svetle, celo bele lise, ki reagirajo na sonce z opeklino, ker na teh mestih ni zaščite proti sončnim žarkom. Ker so bele lise lahko zelo obsežne, je v prvi vrsti bolezen moteča estetsko. Prizadenejo lahko tudi poraščene dele telesa, kar pomeni, da so tudi dlake tam bele,« je pojasnil prim. Kralj. Bolezen ni nekaj novega, sploh ne. Poznali so jo že v 14. stoletju, tudi pred našim štetjem so opisovali razbarvane kože, ki so jih seveda različno razlagali in opisovali. Včasih so imele razlage prav nadnaravno pojasnilo.
Vzroki nastanka nejasni
Svetli madeži se običajno pojavijo na obrazu, rokah in stopalih. Kaj povzroča te kožne spremembe in kako jih lahko nadzorujemo? »Še vedno kljub stoletnim opisovanjem bolezni vzroka ne poznamo. Natančni vzroki res niso znani, a vendar potekajo raziskovanja v smeri avtoimunskih bolezni, terapije pa se gibljejo na področjih od presajanja celic, dela kože, močnih protivnetnih zdravil, zdravil proti imunskemu dogajanju,« pove dr. Kralj. Vzrok je torej zmanjšana proizvodnja melanina, pigmenta, ki ga proizvajajo melanociti in ki koži daje bolj ali manj intenzivno barvo. Pri ljudeh z vitiligom so melanociti na neki način 'zaspali' ali jih na določenih delih kože sploh ni več. Zato postane koža na teh mestih svetlejša.
Pri nekaterih ljudeh obstaja večja verjetnost, da bodo oboleli za vitiligom. Bolezen prizadene tako moške kot ženske, vendar se najpogosteje pojavlja pri mladih ljudeh do dvajsetega leta starosti. V 30 do 40 odstotkih primerov prizadene ljudi, pri katerih se je vitiligo v družini že pojavil, vendar dejstvo, da te bolezni ni imel še noben od sorodnikov, še ne zagotavlja, da se pri nekom ne more pojaviti. Vitiligo ni nalezljiv, hkrati pa na pojav bolezni ne moremo vplivati z načinom prehrane. Posebni režimi prehranjevanja torej ne pomagajo pri reševanju te zdravstvene in estetske težave, izpostavljanje soncu pa je lahko celo škodljivo.
Zdi se, da nastane napaka v delovanju imunskega sistema, ki začne napadati melanocite, celice, ki proizvajajo melanin. Strokovnjaki so opazili tudi, da je veliko ljudi za vitiligom zbolelo, potem ko so preživeli hude telesne ali čustvene strese, kot so denimo nosečnost, smrt bližnjega, ločitev, prometne nesreče ali drugi stresni dogodki. Na pojav bolezni vplivajo tudi geni, kar dokazuje dejstvo, da v nekaterih družinah vitiligo prizadene več kot tretjino članov.
Kje je barva?
Vitiligo se lahko pojavi na katerem koli delu telesa, vendar najpogosteje prizadene obraz (zlasti področje okoli ust in oči), roke, stopala in kožo na spolnih organih. Bolezen je pogostejša pri ljudeh s temnejšo poltjo. Lahko prizadene simetrično roke ali noge ali samo enega od udov. Včasih zajame tudi dlačice na področju madežev, tako da postanejo bele. Če se bolezen pojavi na lasišču, bodo postali lasje na tistem delu beli. Zaradi izpostavljanja sončnim žarkom, četudi to ni vzrok bolezni, bodo postali svetli madeži še vidnejši, saj bo koža okoli njih potemnela.
»Bolezen je razmeroma pogosta, natančnih podatkov o pojavnosti v Sloveniji pa ni, kajti mnogo bolnikov sploh ne ve, da jo ima ali pa jih ne moti. Tisti pa, ki imajo velik obseg sprememb, tisti so evidentirani ali vodeni pri zdravniku in/ali dermatologu. Vzporedno s to boleznijo po navadi ni drugih težav, le včasih je bolezen povezana z drugimi avtoimunskimi boleznimi,« o stanju pri nas razloži sogovornik.
Povezava s sladkorno boleznijo
V preteklosti je bilo razumeti, da se včasih vitiligo pojavi skupaj z nekaterimi drugimi kožnimi boleznimi, denimo luskavico ali sladkorno boleznijo. Zato smo za mnenje povprašali dermatologa, prim. Kralja, ki pa pravi, da sladkorna bolezen in vitiligo nista ozko povezana, niti vzročno niti posledično. Sladkorna bolezen je spremljana z nekoliko bolj suho kožo, kar pa bistveno ne vpliva na vitiligo. Pa vendar, pri nekaterih vitiligo nastopi kot spremljevalni pojav – recimo pri motnjah delovanja ščitnice (povečana ali zmanjšana aktivnost te žleze), ob addisonovi bolezni (ko skorja nadledvične žleze izloča premalo hormonov) in spremembah na mrežnici očesa. Zato lahko specialist svetuje tistemu, ki je zbolel za vitiligom, naj opravi laboratorijske preiskave krvi in urina ter pregled očesnega ozadja, da bi izključili obstoj teh bolezni.
Torej zdravljenje ne obstaja?
Vitiligo ne ogroža zdravja – koža sicer spremeni barvo, vendar na njej ni nobenih poškodb. Prizadet človek na tem delu kože ne zazna niti srbečice niti pekočega občutka. Le redko pojav madežev spremlja blaga srbečica, ki zelo hitro izgine. V tej fazi bolezen opredeljujejo kot 'vnetno'. Vitiligo lahko povzroči težave samo pri izpostavljanju obolelih delov kože soncu. Melanin je namreč pigment, ki ščiti kožo pred sončnimi žarki, zato ljudje, ki ga nimajo, veliko hitreje dobijo opekline. Načini zdravljenja, s katerimi je mogoče to bolezen nadzirati, so različni. Specialist dermatolog bo predpisal kortikosteroidna zdravila, če sumi, da je vitiligo posledica imunoloških težav. Ta zdravila zmanjšujejo pretirano aktivnost obrambnega sistema organizma in s tem tudi uničevanje melanocitov, ki je posledica kronično okrepljenega imunološkega odziva. Na žalost pa tako zdravljenje ni vedno uspešno, njegova učinkovitost pa je pogosto zelo omejena.
Zdravljenje je mogoče tudi s tako imenovano fototerapijo. Tudi pri nas? »Uporablja se tako imenovano fototerapijo, vrsto UV-obsevanja, ki je nadzorovano tako po žarkih kot po odmerkih, in če nam uspe delno pigmentirati bela področja po 20–25 obsevanjih, potem se nadaljuje s takim obsevanjem,« je prakso nazorno predstavil strokovnjak iz centra AKD na Rudniku. O čem je govora? To je uživanje posebnih aktivnih snovi, psoralenov, v kombinaciji z izpostavljanjem UVA-žarkom. Psoraleni so snovi, ki lahko povečajo reakcijo kože na ultravijolične žarke, pacient pa jih zaužije dve uri pred izpostavljanjem UVA-žarnici. Kombinacija teh dveh postopkov stimulira melanocite v delih kože, v katerih pigment obstaja, in na področjih okoli madežev, vendar spodbuja proizvodnjo melanina tudi v predelih, kjer melanocitov ni. Tako zdravljenje predpisujejo samo tedaj, kadar bolezen prizadene velike površine kože.
Če bolezen povzroča hujše psihične težave, obstaja možnost avtotransplantacije kože. To je invaziven in zapleten poseg, ki ga izvedejo samo tedaj, kadar gre za manjše madeže. Dele zdrave kože z manj vidnih mest na telesu presadijo na področja, ki jih je prizadel vitiligo. Zdrave dele kože bolnega človeka je mogoče 'vzgojiti' v laboratoriju, da jih lahko pozneje presadijo. Za zdaj so rezultati te metode zelo omejeni. »Druga možnost je tudi zdravljenje z določenimi kremami z aktivnimi vsebinami, kjer pa je prav tako majhna možnost ponovnega obarvanja,« je realen dr. Kralj in dodaja: »Pri vseh dosegljivih metodah je možnost pojava ponovnega pigmenta okrog 5-odstotna. Kaj svetujem tem bolnikom? Prva in najpomembnejša je zaščita obolelih mest pred soncem, kajti opekline so lahko izjemno nevarne in neprijetne, druga pa je možnost določenih barvil za kožo, ki pomagajo skriti obolela mesta.«
Pomen mikrofototerapije
Mikrofototerapijo z UVB-žarki izvajajo s snopom hladne svetlobe, ki spodbuja delovanje melanocitov. Po zaslugi posebnega optičnega vlakna snop UVB-žarkov usmerijo samo na beli madež in kožo okoli njega, tako da ne vpliva na zdrave dele kože. Dermatolog prilagaja intenzivnost svetlobnega snopa potrebam vsakega posameznega pacienta. Trajanje zdravljenja je odvisno od človeka do človeka, od velikosti področja, ki ga je prizadela bolezen, in od občutljivosti kože. V nasprotju z drugimi načini zdravljenja, ki temeljijo na uporabi UVB-žarkov, ta ne izziva rdečine niti drugih draženj kože med postopkom ali po njem. »Kljub temu pa je treba povedati, da je učinek tudi tu omejen. Tega se morajo bolniki zavedati, da v zvezi s tem ne bodo imeli previsoka pričakovanja,« je zaključil dr. Kralj.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
