Neizražena čustva ostajajo v telesu kot male tempirane bombe – so namreč bolezni, ki bodo izbruhnile v prihodnosti. Na kratko, vsaka vaša emocija, ki je ne razumete ali jo potiskate nazaj, se bo pretvorila v bolezen. Tudi vzrok za vaše sedanje bolezni se skriva v vaših emocijah. Naša kultura žensk ne podpira, kot bi jih morala.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

To spodbuja njihov gnev, posledično pa negativno obnašanje, ki ga družba enostavno razume kot nesprejemljivo. Zaradi tega se začnejo zdravstvene težave. Milijoni žensk trpijo od kroničnih bolezni v medenici, vaginitisa, cist na jajčnikih, vaginalnih bradavic, endometrioze … Vse te bolezni so značilne za ženske in so jezik, s katerim nam naša telesa nekaj pripovedujejo. Prek njih nam sporočajo, da je treba zaceliti globljo rano, ki se je največkrat sploh ne zavedamo – da nikoli nismo dovolj dobre in da smo na neki način okužene.

Če se počutimo kot večna žrtev, slej ko prej zbolimo.

Primer: Lucijo so oblivali vročinski vali, ki so s stresom postajali še bolj intenzivni, imela pa je tudi bolečine v medenici. V natalni karti je imela precej težke položaje, povezane z reproduktivnim delom. Bila je spolno zlorabljena, zato se je vse življenje počutila osramočeno. Zaradi tega je imela občutek, da je nekaj naredila narobe, da je bila poredna. Imela je občutek, da je nikoli več nihče ne bo ljubil, če to komu to pove, kar je vsak dan bolj krepilo njen strah. Pojavila se je bolezen in morali so ji odstraniti maternico in ta odstranitev je zanjo pomenila notranjo pot k globlji ozdravitvi. Telo je v tem primeru skušalo pritegniti pozornost, da bi ozdravila ta del sebe.

To so emocije, ki nas zastrupljajo oziroma negativen obrazec, ki ga hranimo celo življenje. Lucija je z uspehom na delovnem mestu skušala kompenzirati občutek čustvene bolečine in si ni dovolila, da bi se razjokala zaradi svoje boleče izkušnje. Toda princip nezavednega je tak: bolj ko nekaj potiskaš nazaj, toliko večji je izbruh, ki bo eksplodiral v obliki bolezni ali živčnega zloma.

Zapostavljanje v otroštvu se odraža skozi neko drugo obliko bolečine, ki jo izkušajo številni ljudje. Takšna izkušnja povzroča nelagodje v duhu in telesu. Vračanje k tej življenjski izkušnji, da jo podoživimo, je, poleg ostalih metod, ena od poti do ozdravitve. Samo če se popolnoma osredotočimo na to, kako se počutimo v svojem telesu, lahko zaslišimo svoje notranje vodstvo. Redni zdravniški pregledi pač niso dovolj, da bi preprečili bolezen. Ko zbolimo, je to znak, da se ne posvečamo svojim čustvom in da bo tak način življenja pripeljal do bolezni, četudi jemo zdravo in skrbimo za svoje telo.