Ljudje se vsakih 30 minut dotaknemo do 300 različnih površin, zato se je v našem vsakdanjiku nevarnim virusom in bakterijam skoraj nemogoče izogniti. Skrb za čiste roke prek upoštevanja zlatega pravila higiene rok pa je eden najpomembnejših preventivnih ukrepov, ki jih lahko naredimo, da ne zbolimo in ne prenašamo nevarnih bakterij ali virusov na ostale ljudi. Številne bolezni se namreč širijo prav prek umazanih oziroma okuženih rok, ki niso umite z milom in čisto, tekočo vodo.

Dezinfekcijsko društvo Slovenije opozarja na upoštevanje zlatega pravila higiene rok: "Kadar si rok ne moremo umiti, na primer na potovanjih, kjer tekoča voda in milo nista na voljo, uporabite sredstvo za razkuževanje rok, ki vsebuje vsaj 60 odstotkov alkohola."

Kdaj je treba roke umiti?

- pred, med in po pripravi hrane,
- pred jedjo,
- pred in po tem, ko skrbimo za bolnika oziroma smo v njegovi bližini,
- pred in po stiku z rano ali odrgnino,
- po uporabi stranišča,
- po zamenjavi plenic ali umivanju otroka, ki je šel na stranišče,
- po smrkanju, kašljanju in kihanju,
- po dotikanju živali ali njihovih iztrebkov,
- po pripravi hrane za živali,
- po dotikanju smeti …

Kako si pravilno umijemo roke?

1. Zmočite roke s čisto, tekočo vodo (priporočljiva je topla voda) in nanje nanesite milo.
2. Roke drgnite skupaj, da se milo speni in prenese na vse dele rok (roke dobro očistite ne le po dlaneh, pač pa tudi po zgornji strani, med prsti in pod nohti).
3. Roke umivajte vsaj 20 sekund.
4. Sperite roke pod tekočo vodo.
5. Popolnoma osušite roke s čisto brisačo.

Česar še niste vedeli o razkuževalnih sredstvih za roke

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Protibakterijska razkuževalna sredstva za roke uničujejo mikroorganizme, vendar ne odstranjujejo umazanije rok. Če razkuževalno sredstvo nanašamo na vidno umazane roke, se ob nanosu umazanija sprime s sredstvom in odlušči z rok, kar posledično zmanjša učinkovitost razkuževanja. Kadar so roke vidno umazane, je torej nujno umivanje z milom in toplo vodo.

Kako uporabljamo sredstva za razkuževanje rok?

1. Razkuževalno sredstvo nanesite na suhe roke (5 do 10 razpršitev spreja ali 2 do 3 mililitre gela oziroma uporabite robček za roke).
2. Tekočino ali gel hitro in temeljito vtirajte. Z robčkom temeljito brišite roke vsaj 30 sekund.
3. Pri vtiranju ne pozabite na področje med prsti, nohte, zgornjo površino rok in palca. Tekočino oziroma gel vtirajte, dokler se ne posuši.

Pravzaprav so nekatera javna mesta, ki se zdijo na prvi pogled povsem nedolžna, v resnici najbolj umazana, saj se le redko očistijo in so zato odlični gostitelji potencialnih patogenih mikrobov. Strokovnjaki ameriške univerze v Arizoni so testirali 800 javnih površin in našli življenjsko nevarne bakterije na petini vseh površin, tudi v nakupovalnih središčih, pisarnah, vrtcih in na letališčih.

Telesne tekočine, iztrebki in proteini kot kazalci umazanije

Raziskovalci so na javnih mestih iskali tudi prisotnost proteinov, iztrebkov, krvi, sline in urina, torej biokemičnih indikatorjev, ki vsebujejo zdravju nevarne mikrobe. Največ takšnih indikatorjev so našli na otroškem igrišču, kjer je bilo več kot 44 odstotkov površin okuženih s telesnimi tekočinami. "Nikoli več se ne bom usedel na gugalnico na otroškem igrišču," je komentiral rezultate strokovnjak, ki je sodeloval v raziskavi.

10 najbolj okuženih javnih površin

Otroško igrišče pa ni edino javno mesto, kjer bi si po uporabi morali obvezno umiti roke. Nevarni virusi in bakterije prežijo na vas tudi na številnih drugih površinah:
- otroško igrišče,
- avtobusna postajališča (držala za roke),
- javna stranišča (v nakupovalnih središčih ipd.),
- držala nakupovalnih vozičkov,
- držala na tekočih stopnicah in ograjah,
- naslonjala stolov in stoli (na železniških postajah, v avtobusnih čakalnicah …),
- gumbi na avtomatih za hrano in pijačo ter bankomatih,
- pisala in pulti na javnih mestih (v bankah, trgovinah, na poštah …),
- telefoni, ki jih uporablja več uporabnikov (v službi, javni telefoni),
- gumbi v dvigalih.

Avtobusna postajališča so po izsledkih ameriške raziskave po okuženosti takoj za otroškimi igrišči, veliko takšnih površin pa je tudi v nakupovalnih središčih in službah. Virusi in bakterije so tam zmožni preživeti od nekaj ur pa do več tednov.

8 najbolj okuženih javnih mest

Ameriška revija za preventivo je objavila še seznam osmih, na videz čistih javnih mest, kjer je prisotnih največ bakterij.

1. Jedilni listi in ceniki v gostinskih lokalih: Ste se kdaj vprašali, kdaj so bili jedilni listi oziroma ceniki nazadnje očiščeni? Razen hitrih potegov z umazano krpo verjetno nikdar. Takoj po predaji jedilnega lista oziroma ko odložite cenik je čas, da si roke umijete ali razkužite.

2. Okrasne rezine sadežev na robu kozarcev za pijačo: Po študiji iz leta 2007, ki je bila objavljena v ameriški reviji Environmental Health, je skoraj 70 odstotkov limoninih rezin na robovih kozarcev s pijačo, ki so jih stregli v restavracijah, vsebovalo patogene mikroorganizme, ki povzročajo bolezni (v nekaterih primerih celo nevarno E. coli in druge fekalne bakterije).

3. Embalaže in držala za sol, poper, kečap ipd.: Podobno kot pri umazanih jedilnih listih in cenikih so v restavracijah in lokalih zelo okuženi tudi vsi pripomočki na mizi, kot so embalaže za sol, poper, kečap, tabasko, kis, olje, in ostali izdelki, ki se pogosto izmenjujejo med gosti in so slabo očiščeni. Enako kot pri izbiranju jedi z jedilnega lista oziroma naročanju pijače s cenika, ki ga držite v rokah, je tudi v primeru uporabe omenjenih izdelkov treba roke pred jedjo umiti ali razkužiti.

4. Kljuke na vratih (še zlasti v toaletnih prostorih): Nekateri ljudje si po uporabi javnega stranišča roke umijejo (ni nujno, da dovolj dobro), drugi ne. Si predstavljate, koliko mikrobov, ki se zadržujejo na takšnih kljukah, se ponovno prenese na vaše roke? Pri zapuščanju sanitarij priporočamo, da vrata odprete s komolcem ali papirnato brisačo, če je to mogoče (skušajte se ne dotikati umazanih kljuk).

5. Dozirniki za milo: Ironično je, da je večina dozirnikov za milo gojišče za bakterije. Še posebno problematični so tisti, kjer se milo vlije na vrhu dozirnika. Ker običajno uporabniki javnih stranišč na to nimamo vpliva, pa so nas pri Dezinfekcijskem društvu potolažili z dejstvom, da so tisti dozirniki za milo, ki uporabljajo zatesnjene dozirnike za ponovno uporabo, varni.

6. Nakupovalni vozički v trgovinah: Študija univerze v Arizoni je pokazala, da sta skoraj dve tretjini testiranih nakupovalnih vozičkov v trgovinah okuženi z nevarnimi bakterijami. Število bakterij na ročajih nakupovalnih vozičkov celo presega število bakterij na javnih straniščih! Po nakupovanju je umivanje oziroma razkuževanje rok nujno, zlasti v času epidemij različnih bakterijskih in virusnih bolezni.

7. Sanitarije na letalih: Ste vedeli, da je verjetnost, da se prehladite, ko ste v zraku, kar stokrat večja, kot da staknete prehlad na tleh? To pa je še najmanjša težava v primerjavi s tem, koliko nevarnih mikroorganizmov je bilo najdenih pri testiranju toaletnih prostorov v letalih. Raziskovalci so namreč v letalski WC-kabini potrdili prisotnost bakterije E. coli na pipi, kljuki straniščnih vrat in ostalih površinah, ki se jih uporabniki dotikajo (stene, umivalnik …).

8. Čakalnice v zdravstvenih domovih: Navsezadnje gre za prostore, kjer se zadržuje množica bolnih ljudi in je pričakovati, da je posledično tudi število nevarnih organizmov v zdravstvenih domovih visoko.

Kako se znebimo nadležnih virusov in bakterij?

Poleg rednega in temeljitega umivanja rok Dezinfekcijsko društvo Slovenije v sklopu preventivnih ukrepov za ohranitev zdravja priporoča tudi redno čiščenje in občasno razkuževanje površin in predmetov, ki se jih doma ali v službi pogosto dotikamo. Pri čiščenju stanovanja tako ne smemo pozabiti pobrisati tudi kljuk na vratih, ročajev hladilnika, omaric, pomivalnega in pralnega stroja ter ostalih naprav. Prav tako je treba razkužiti tudi stikala za luči. V službi redno brišite svojo mizo, z razkuževalnimi robčki najmanj enkrat tedensko obrišite tudi svojo tipkovnico in telefon.

Ponovimo še enkrat!

Roke si redno umivajte s toplo vodo in milom. Če nista na voljo, uporabite protibakterijsko sredstvo za razkuževanje rok, ki vsebuje vsaj 60 odstotkov alkohola in uniči patogene mikroorganizme, zaradi katerih bi lahko zboleli. Ob ponovnem stiku z okuženimi površinami je treba razkuževanje rok ponoviti.