Pomen besede izobraževanje pove, da gre za slovenski izraz, ki označuje dejavnost povečevanja znanja – tako kognitivnega kot konativnega – ter obvladovanje veščin. Običajno ob izobraževanju mislimo na dejavnost povečevanja znanja kot na tradicionalno šolsko obliko poučevanja učitelja, kjer poteka izobraževanje otrok in mladostnikov. Od uveljavitve paradigme vseživljenjskega izobraževanja se izobraževanje šteje kot osnovna dejavnost pridobivanja znanja. Izobraževanje lahko poteka kot samo izobraževanje, kot formalno ali neformalno izobraževanje, kot izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih (vir: Wikipedija).

Formalno izobraževanje poteka v šolah, pozneje na fakultetah, kjer je cilj obvladovanje določenega korpusa znanja posamezne vede, na primer psihologije, ekonomije, fizike, prava itd. Po določeni doseženi stopnji znanja pridobimo certifikat, ki mu rečemo diploma, magisterij ali doktorat. S tem dokažemo, da smo znanje usvojili. Kar je zanimivo, je naslednje: sistem izobraževanja nas določa na več ravneh. Prvič, če študiramo psihologijo, beremo natančno določene knjige, študiramo natančno določene znanstvene študije, kjer se učimo o stvareh in problemih, ki si jih zunaj zidov izobraževalnih ustanov ne bi zamišljali. Tretjič, če obvladujemo več paradigem ali disciplin hkrati (na primer psihologijo, ekonomijo, pravo in fiziko), svet razumemo drugače in živimo bolj svobodno in suvereno. Gre za dve zanimivi razvojni osi: prvič, za tako imenovano profesionalno iniciacijo (ljudje, ki študirajo podobne discipline, imajo dokaj podobna stališča, saj so izpostavljeni podobnim problemskim vprašanjem in usklajeno, glede na uveljavljena stališča neke discipline, nudijo rešitve) in kognitivno kompetenco, saj razmišljamo in se učimo o stvareh, ki so bile v neki disciplini dognane v svetovnem merilu. Verjetno si brez podpore inštitucije, tj. izobraževalnih ustanov, teh vprašanj ne bi zastavljali, saj ne bi niti vedeli, kje začeti študirati na primer psihologijo, če bi se kot laiki začeli učiti sami.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Botri: Ste videli, kaj se je zgodilo z Vinkom Macanom?

Vinko vas bo v 4. sezoni presenetil s svojim videzom …

Vrednost izobraževalnih ustanov

Verodostojnost izobraževalnega sistema z usmeritvijo na trg pada, prav tako se motivacija posameznikov za pridobivanje znanja znižuje. Pojav globalne vasi z elektronskimi mediji in dostopnost do svetovnega spletnega omrežja kažeta na najmanj dve usmeritvi, ki se bosta s časom umirili. Po eni strani gre za holistično dostopnost do informacij, različnih vsebin, in če imamo znanje, kako prek svetovnega spleta pridobiti ustrezne informacije, lahko pridobimo ogromno. Po drugi strani pa gre za veliko pasivnost uporabnikov, ki znanje razumejo fragmentarno. Na primer, izdelava seminarske naloge za mnoge pomeni iskanje delčkov informacij na spletu, ne pa poglabljanje korpusa znanja, ki je podlaga za odličnost in trajnost naučenega. Instant, hitro pridobivanje informacij pripelje do plehkega znanja in, kar je najbolj pomembno, do nezrelega znanja, ki mora zoreti v času in se nadgrajevati z novimi monografijami (knjigami) in novimi spoznanji. Človek, ki v svojem znanju ni dozorel, je lahko nevaren. Znanje, zlasti specifična znanja, ki jih obvladujejo redki, je zlata vredno. In kot tako ga lahko plemenitimo in ne nazadnje pošteno prodamo na trgu ponudbe in povpraševanja.

Znanje in odgovornost

Človek kot nosilec znanja je obenem nosilec visoke stopnje odgovornosti. Informacija, ki jo nekomu posredujemo, lahko spremeni življenje ali usodo zapelje v popolnoma drugačno smer. Starodavne kulture so skrbno čuvale posebna znanja, ki so jih obvladovali redki, in prav tako so nosilci starih kultur in obenem posebnih znanj poskrbeli, da ta niso prišla v javnost ob napačnem času v roke neodgovornih ljudi. Izbrali so posameznike, ki so ta znanja prenašali iz roda v rod, in ti posamezniki so izkazali visoko stopnjo moralne in duhovne zavesti. V fiziki na primer že več kot sto let vemo, da elektromagnetna polja vplivajo na materijo (Zeemanov in Starkov pojav), kar pomeni, da z lastno zavestjo vplivamo na materialno realnost.
Znanje pomeni odgovornost, kar so vedeli geniji preteklih dob, ki so številne ugotovitve zamolčali. Resnica mora priti na dan ob pravem času. In ko civilizacija postane zrela, ugotovi, da Zemlja ni plošča.

Od znanja do vednosti

Znanje, ki ga pridobimo s formalno izobrazbo, ima lahko več učinkov. Če nam je znanje razširilo dojemanje sveta, poglobilo razumevanje vzrokov, če ga delimo z ljudmi, lahko rečemo, da je takšno znanje živo. Če radi delimo svoja spoznanja s tistimi, ki imajo zanimanje, je naše znanje živo in se množi. Če pa je naše znanje v vlogi želje po prevladi nad drugimi, takšno znanje postane težko. Če s svojim znanjem manipuliramo z drugimi, ostanemo samo pri podatkih. Vednost kot drugačen izraz nakazuje širino, razgledanost in živost znanja, ki je združeno z etiko, kajti govoriti nekomu nekaj, česar ne želi, ni stvar razprave, pač pa psihoterapije. Če se nekdo zanjo odloči, imamo pravico posega, sicer je nimamo. Danes se številne informacije bohotijo, njihova pristnost se ne preveri, in rezultat so ubiti ljudje, ki jim vlada strah.

Obvladovanje sveta

Z znanjem obvladujemo svet: če razumemo, kako deluje elektrika, odprta širokopasovna omrežja, kako se na primer programira, kako se piše zakone, kako delujejo odvetniki, kako deluje politika, kako deluje šolski sistem, kako delujejo monetarne ustanove … razumemo logiko sveta in se lažje znajdemo v njej. Zato je človekova dolžnost, da se izobrazi. To je bila tudi želja razsvetljenstva, da prižge luč razuma in da ljudi opolnomoči. A logika je premalo. Znanje, ki ga podajamo z ljubeznijo, ki ga iščemo z ljubeznijo, nas oplemeniti, nas osvobodi, nam odpre oči. Svoboda skozi vednost in ljubezen do znanja je morda najvišja vrednota tega sveta.