»Kot so pokazale študije profesorja Luigija Fontane, ima povprečen zahodnjak raven rastnega faktorja IGF-1 na zgornji meji ali celo nad njo, kar pomeni veliko tveganje za rakava obolenja,« opozarja dr. Iztok Ostan, docent na Univerzi v Ljubljani, ki se že od leta 1995 aktivno ukvarja z raziskovanjem prehrane in zdravja človeka, ter dodaja: »Preizkusi na ljudeh so pokazali, da že tridnevni klasični post ob vodi lahko zniža IGF-1 tudi za do 40 odstotkov. Toda učinki takšnega tridnevnega posta žal niso trajni. Za trajne rezultate bi bilo treba vsak mesec dni klasični post ponoviti ali pa trajno omejevati vnos hrane, oboje pa je za večino ljudi pretežko.«

Post s prekinitvami

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Ali obstaja tudi kakšna lažja rešitev, kako telo redno spodbujati k regeneraciji oziroma mu dati možnost, da sproti popravi, kar z nezdravo hrano, pomanjkanjem gibanja na svežem zraku in soncu ter preveliko količino stresa vsak dan 'pokvarimo' v lastnem telesu? »Večini ljudi se je veliko lažje postiti le občasno – za kakšen dan ali največ dva dni, ki mu sledi nekaj dni normalne hrane, potem pa spet postni dan in tako naprej. Strokovno se temu reče post s prekinitvami ali tako imenovani vmesni post (intermitent fasting), vendar pa ne gre za nobeno novost. Že stari običaji so zapovedovali, da naj se ob petkih nič ne je, vendar je današnja potrošniška kultura izobilja prehrane na to pozabila. Če so bili nekoč ljudje navajeni potrpeti nekaj časa z malo hrane ali celo brez nje, je danes to že skorajda nepredstavljivo,« pojasnjuje Ostan.

Manj raka in sladkorne bolezni

In katere so prednosti takšnega rednega vsakotedenskega eno- ali dvodnevnega postenja? »Številne raziskave, izvedene na živalih in v zadnjih desetletjih tudi na ljudeh, so dokazale, da takšno redno postenje s prekinitvami zmanjšuje obolelost za rakom (saj med drugim tudi zniža IGF-1), pojavnost srčno-žilnih obolenj in sladkorne bolezni, znižuje namreč raven sladkorja v krvi, povišuje 'dobri' holesterol HDL in znižuje 'slabega' LDL ter znižuje tudi previsok krvni pritisk. Tovrstni režim prehranjevanja pa spodbuja tudi rast novih nevronov v možganih, kar je logično – narava je poskrbela, da se v času pomanjkanja hrane mentalne funkcije aktivirajo in okrepijo, da bitja učinkoviteje najdejo hrano in lažje preživijo,« je glavne prednosti kratkih postov naštel sogovornik, ki se posti že od leta 1986, redno 1–2 dneva na teden pa od leta 2001. »Ko začutim prve znake prehlada (kot ščipanje v grlu), se postim dan ali dva in bolezen se me ne prime. Kratek post torej lahko tudi zelo okrepi imunski sistem,« dodaja Ostan.

Brez malo volje ne gre

Kako se torej lotimo takšnih rednih postov s prekinitvami? »Lahko se postimo samo en dan na teden, lahko dva dni skupaj ali pa tudi dva dni v tednu ločeno. Pomembno je, da tisti dan, ki smo si ga izbrali za regeneracijo telesa, pijemo dovolj čiste vode (vsaj 2,5 litra), sicer pa lahko zaužijemo tudi minimalno količino hrane – ženske do 500 kcal, moški do 600 kcal. Teh nekaj zaužitih kalorij ne bo zmanjšalo zdravilnih učinkov posta, postenje pa bo vendarle lažje. Pa vendar je vseeno treba nekaj volje,« pojasnjuje sogovornik. Raziskave, ki so jih opravili v ZDA in Veliki Britaniji, so pokazale, da so kratki posti učinkoviti, tudi ko so testne osebe uživale to omejeno količino hrane, in to v kateri koli obliki. Seveda je bolje, da je ta hrana zdrava, Ostan svetuje predvsem sveže sadje in zelenjavo, saj je s tem učinek razstrupljanja večji. »Ker je naravi reprodukcija pomembnejša kot naše dolgo in zdravo življenje, nas ob začetku postenja telo s stresnimi hormoni poskuša odvrniti od tega početja, kar čutimo kot napad lakote. Toda ko to krizo prebrodimo, je drugi dan in vsakič naslednjič lažje,« nas opogumlja sogovornik.

Polnovredni kratki post

Post s prekinitvami, tako kot vsak post, ni primeren za zelo izčrpane ljudi, otroke, nosečnice in doječe matere. Posebna previdnost je potrebna tudi, če redno uživate kakšna zdravila; v tem primeru se je treba pred postom obvezno posvetovati z zdravnikom. »Sam se ukvarjam le s postenjem zdravih ljudi, a tudi zdravim v času postenja pretijo pasti zaradi pomanjkanja hranil, zlasti beljakovin. Posledice so lahko upadanje mišične mase, ohlapna koža ali dekalcifikacija kosti in zob,« opozarja Ostan. Zato je razvil tako imenovani polnovredni kratki post, ki vključuje uživanje posebnih prehranskih dopolnil. »Sam ob postnih dnevih zaužijem vsaj 15 gramov beljakovinskega dopolnila Oka (angl.: MAP) in vsaj 3 decilitre grobo mletega pretežno zelenjavnega smutija, ki mu dodam namočeno mleto laneno seme, probiotični napitek tipa EM, 2 žlici olja MCT in kapsulo mineralnega prahu FHES. To je moj obvezni minimum prehranskih dopolnil pri postu,« nam je zaupal sogovornik.

Ko postane način življenja

Če ob postenju poskrbimo za vnos vseh pomembnih hranil in se torej postimo polnovredno, se ga lahko lotijo tudi starejši ljudje, ki jim zaradi opešane presnove že po naravi primanjkuje hranil. »Moja 83-letna sorodnica se že desetletja uspešno posti na tak polnovredni način enkrat tedensko. Ko namreč redno tedensko postenje postane način življenja, z enim dnevom posta na teden poskrbimo tudi za ohranjanje telesne teže in čvrsto postavo, z dvema pa se otresemo še odvečnih kilogramov,« je pojasnil Ostan in dodal: »Pa tudi prehranski užitki po postu dobijo nov, bolj pozitiven pomen. Sam si dan po postu vselej privoščim kak prehranski 'greh' oziroma nagrado, ker sem bil prejšnji dan tako priden s postenjem. Korist, ki nam jo daje enodnevni post, je namreč večja od škode recimo kremne rezine, ki si jo sam po postu z veseljem privoščim.«