Več kot polovica zaposlenih ljudi se v prostem času ne ukvarja s športom. Od teh tretjina večino popoldnevov preleži na kavču pred televizorjem. Hkrati pa velika večina ljudi zelo dobro ve, kaj so osnove zdravega življenja. In zakaj potem še kar naprej raje ležimo na kavču? Mnogi ničesar ne storijo preprosto zato, ker se bojijo velikih sprememb. Strokovnjaki svetujejo, da je nezdrav življenjski slog najbolje spreminjati postopno. Ni se treba takoj vpisati med deseterobojce, jesti vegetarijansko in se na daleč izogibati alkoholu. Majhni koraki vas lahko prav tako zanesljivo pripeljejo do občutnih sprememb v kakovosti življenja. Pričakovanja v zvezi s sabo pa boste zviševali sami. In še to je pomembno vedeti: nikoli, ampak res nikoli ni prepozno!

Mladostnost ni povezana le z videzom
Nič ne ohranja telesa v mladostnem stanju tako uspešno kot prav šport. Naše celice se starajo veliko počasneje, če se gibamo. Še v času naših starih staršev so bili do telesnega naprezanja zelo zadržani. To je bilo nekaj, kar počnejo otroci, no, pa še kakšni čudaki morda. Pravi džentelmen ni nikoli tekel. Še več: zagotovo ste že slišali za znano Churchillovo misel, da je šport umor. Ne nazadnje niti zdravniki športu niso pripisovali velikega pomena, kaj šele da bi pacientom svetovali vadbo. Najpogostejša »zdravilna kura« je še nedavno temeljila na počitku in ležanju v postelji.

Današnji čas je povsem drugačen. Znanstvene raziskave na to temo se množijo ter že dolgo in prepričljivo dokazujejo, da šport krepi zdravje. Šele najnovejše pa dodajajo tudi to, da ohranja celice dlje mladostne. Pri tem ne gre le za videz; še veliko pomembneje je, da gibanje ohranja dobro zdravje in čilost naših življenjsko pomembnih notranjih organov: srca, ožilja, podkožnega tkiva, kosti itd., s tem pa je manj nevarnosti, da bi nas zadel srčni infarkt. Vse očitnejša je tudi povezava med rednim ukvarjanjem s športom in obolevanjem za rakom, poleg tega je prepričljivo dokazano, da redno in aktivno gibanje znižuje nevarnost, da bi oboleli za rakom prostate, debelega črevesa in pljuč.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Motni kozarci - pomagajte si s preprostimi triki

So tudi vaši kozarci postali motni in na steklu ni več sijaja?

Gibanje je torej dobra preventiva. Celo ljudje, ki so zboleli, pa tudi starejši, živijo kakovostneje, če se ukvarjajo s športom. Bolniki z diabetesom tipa 2 lahko zbolijo za starostno sladkorno boleznijo, redna športna vadba pa uravnovesi raven sladkorja v krvi, zaradi česar je manj možnosti, da jih bo ta bolezen res doletela. Enako velja za ljudi s težavami s holesterolom ali visokim krvnim pritiskom. Tudi bolniki, ki se spopadajo s srčnimi okvarami, depresijo, motnjami spanja, migreno ipd., lahko svoje zdravstveno stanje izboljšajo s primerno telesno dejavnostjo. Šport je torej primeren resnično za vse.

Pokukajmo v telo

Športne dejavnosti niso koristne le zaradi vitkejše postave in lepšega zunanjega videza, povezane so z delovanjem številnih notranjih organov, ki telesu zagotavljajo zdravje. In koliko gibanja je dovolj, da se to lahko imenuje – šport? Strokovnjaki zatrjujejo, da se je treba vsaj trikrat tedensko dodobra pretegniti, da se dobro počutimo v lastni koži. Videz seveda ni nepomemben, a še pomembnejša je kakovostna sprememba v notranjosti telesa.

Jetra – hranilne snovi za mišice
Za telesne napore moramo mišicam zagotoviti energijo iz ogljikovih hidratov in maščob. Naloga jeter je, da oboje črpajo iz krvi in zaloge po potrebi dovajajo mišicam. Če smo telesno dejavnejši, se zamaščenost jeter zmanjša.

Kri – pretok brez zastojev
Šport poveča proizvodnjo rdečih krvničk in zboljšuje pretočnost krvi. Podkožno tkivo je zato prožnejše, krvni tlak pa uravnovešen. Dobra prekrvitev hkrati zmanjšuje občutek bolečine.

Odpornost – brez prehladov

Redna telesna vadba zvišuje število protitelesc, s katerimi se naš imunski sistem bori proti virusom in bakterijam. Še posebej to velja za vzdržljivostne športe, vendar le do neke mere, kajti pretirano izčrpavanje telesa ima spet povsem nasprotne učinke. S pravo mero torej!

Ščitnica in preostale žleze – za polno moč
Ni športa brez energije. Ščitnica in nadledvična žleza sta odgovorni za proizvodnjo hormonov, ki pospešujejo presnovo, zato je energijsko stanje telesa odvisno tudi od njiju. Na stabilnost sladkorja v krvi pa vliva delovanje slinavke, ki je odgovorna za inzulin.

Možgani – obnova celic

Med športno vadbo se prekrvitev možganov poveča za tretjino, to pa pomlajuje živčne celice. S tem se ne krepijo le naše umske sposobnosti, marveč tudi razpoloženje, kajti med telesno aktivnostjo se poveča tudi proizvodnja endorfinov, hormonov za dobro voljo.

Srce – za umirjen ritem
Bolj ko je srčna mišica natrenirana, enakomerneje deluje. Krepka srčna mišica ob zvišanem telesnem naporu enakomerno pospešeno oskrbuje telo s kisikom, sama pa medtem ni preobremenjena. Nasprotno, to jo krepi.

Pljuča – dodaten kisik za celice
Ljudje, ki so telesno dejavni, ne ostanejo tako hitro brez sape. Njihovo dihanje je globlje in počasnejše, telo pa je zaradi tega bolje preskrbljeno s kisikom. Že po nekaj tednih redne vadbe se pljučna kapaciteta opazno poveča.

Mišice – manj maščob in zdrave kosti
Med športom telo izgrajuje mišično maso in razgrajuje maščobne blazinice. Redno gibanje nas ščiti pred poškodbami kosti, krepi sklepe in vezi, zato najbolje preprečuje osteoporozo in artrozo.

7 zlatih pravil za zdravje
Ameriška Zveza za zdravje srca, ki se že 90 let ukvarja z raziskovanjem delovanja srca, je svoja spoznanja strnila v 7 preprostih pravil, ki zagotavljajo zdravo starost. Raziskave so pokazale, da že majhne spremembe prinašajo ugodne rezultate in da se tudi z upoštevanjem samo enega ali dveh pravil nevarnost, da bi oboleli za srčno-žilnimi boleznimi, zmanjša za 21 odstotkov. Pri tistih, ki sledijo šestim ali kar vsem sedmim priporočilom, pa je ta nevarnost manjša za kar 51 odstotkov.

In katera so ta dragocena pravila?
1. Redno ukvarjanje s športom
2. Vzdrževanje normalne telesne teže
3. Zdrava prehrana
4. Skrb za nizek holesterol
5. Vzdrževanje nizkega krvnega pritiska
6. Skrb za nizko raven sladkorja v krvi
7. Brez kajenja

Dobro je vedeti
Vsakdo ve, da je gibanje zdravo. Vendar je naš vsakdan sestavljen iz kar 80 odstotkov sedenja, na kar smo se navadili. Zato so številni izgubili občutek, koliko dnevnega gibanja potrebujejo za dobro počutje. Za začetek aktivnejšega življenja je priporočljivo, da si kupite števec korakov. Dnevno je po merilih Svetovne zdravstvene organizacije treba narediti 10.000 korakov, vendar jih sodobni pisarniški človek zmore 4500. Skušajte se približati priporočenim 10.000 korakom, in sicer tako, da dnevno svojemu izhodišču dodajate po 1000 korakov. Možne pa so tudi alternative:
1 ura kolesarjenja = 14.500 korakov
1 ura plesa = 6000 korakov
1 ura džoginga = 12.500 korakov