To še vedno nesporno drži, so pa strokovnjaki odkrili, da zobna gniloba oziroma bakterije, ki jo povzročajo, varujejo pred rakom v ustih. Natančneje – pred nastankom in razvojem raka glave in vratu, kar je osupnilo strokovno in laično javnost.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Raziskavo so delali na Univerzi Buffalo v ameriški državi New York, rezultate pa je nedavno objavila svetovno znana strokovna revija JAMA. Očitno so znanstveniki že prej sumili, da obstaja povezava med bakterijami, ki jih imamo v ustih, in rakavo boleznijo v ustih, da so se lotili projekta. V raziskavi so med letoma 1999 in 2007 temeljito pregledali in spremljali 620 prostovoljcev, med njimi jih je imelo 399 raka glave in vratu, 221 pa jih te bolezni ni imelo in so bili vključeni v tako imenovano kontrolno skupino. Ocenili so stanje njihovih zob: koliko jih je načela zobna gniloba, koliko so jih zdravili (na različne načine) zaradi tega in koliko zob jim morda manjka. Pokazalo se je, da je med tistimi, ki imajo največ zobne gnilobe, najmanj rakave bolezni oziroma da je med njimi bistveno manj bolnikov z rakom glave in vratu. Povezava med rakom in zobno gnilobo je bila nesporno dokazana, ni pa še natančno znano, kako bakterije delujejo na človekov imunski sistem, da ga bolezen na točno določenem predelu preprečijo.

Milijarde bakterij. Človek ima v telesu na milijarde bakterij in drugih mikroorganizmov, ki jih nujno potrebuje. Znano je, da nastane problem tedaj, ko se ena vrsta teh mikrobov preveč razmnoži. Takrat imamo težave, ki so lahko zelo različne: od prebavnih motenj do nadležnega vnetja, ki ga povzročajo razraščene glivice. V ustih imamo več kot 500 vrst bakterij. Pri človeku, ki skrbi za ustno higieno, na enem samem zobu živi med 1000 in 100.000 bakterij. Če pa je higiena slaba, površna, je lahko teh bakterij bistveno več: med sto milijoni in eno milijardo, prav tako na enem samem zobu. Nekatere bakterije v ustih sproščajo kisline (mlečnokislinske bakterije), ki poškodujejo zobno sklenino v sodelovanju z drugimi dejavniki: ostanki hrane in plakom, zobnimi oblogami. Mlečnokislinske bakterije povzročajo demineralizacijo zob samo v neposrednem stiku z zobno površino in zobnimi oblogami (plakom). Bakterije sproščajo kisline pri fermentaciji ogljikovih hidratov (sladkorjev in škrobov). Zato so ljudje, ki uživajo veliko sladkarij (predvsem otroci, ki ližejo bonbone, stalno jedo sladkarije ali pijejo sladkane pijače), bolj nagnjeni k zobni gnilobi oziroma kariesu. Škodljive kisline v stiku z drugimi snovmi na zobnih površinah začnejo nastajati približno 20 minut po zaužiti hrani. Zato je tako pomembno, da si po vsakem obroku zobe temeljito očistimo.

Karies kot nepomemben stranski učinek? Po novem odkritju se človek upravičeno vpraša, ali ni morda bolje, da si zob ne bi tako skrbno čistili. Res bi začeli gniti, toda v primerjavi z možnostjo, da dobimo raka glave in vratu, je to manjša škoda, neželen stranski učinek, bi lahko rekli. Še posebej če je v družini že kdo zbolel za to vrsto raka, ki je običajno usoden, ker ga večinoma prepozno odkrijejo. Če ga odkrijejo zgodaj, ga lahko relativno uspešno zdravijo. Je pa zaradi tega raka kar nekaj ljudi izgubilo jezik, čeljust, pol obraza, na primer. Na začetku namreč najprej svetujejo kirurški poseg, odstranitev tistega dela, kjer se je rak razvil. Potem šele sledi zdravljenje z zdravili. Na voljo so sodobna, biološka zdravila, ki veliko obetajo. Spomnimo se samo filmskega igralca Michaela Douglasa, ki so mu pred dvema letoma odkrili raka v grlu v četrti fazi, ko ima bolnik zelo malo možnosti. Igralec je imel neverjetno srečo. Znana je tudi zgodba uspešnega kuharja iz Chicaga, ki so mu hoteli odrezati jezik, pa tega ni dovolil, češ kako naj potem še opravlja svoj poklic. Zdravili so ga z biološkimi zdravili, ta so povzročila izgubo občutka za okus, vendar pa so se mu ti občutki čez čas vrnili. Danes je zdrav človek z eno najuspešnejših restavracij v ZDA.

Bakterije spodbujajo imunski sistem. Raziskovalci, ki so potrdili, da je z zobno gnilobo manj možnosti za nastanek raka glave in vratu (zelo nevarna za razvoj te bolezni je, na primer, okužba z virusi HPV), so ugotovili, da mlečnokislinske bakterije spodbujajo tako imenovani imunski odgovor Th1, ki varuje pred tvorbo tumorskih celic. Strokovnjaki pravijo, da je treba razviti strategijo, kako bi obdržali omenjene bakterije in hkrati preprečili zobno gnilobo ter tudi raka. Kako bi to storili, pa jim ta trenutek še ni jasno. Vsekakor odkritje ne pomeni, da je treba opustiti nego zob. Dosedanja priporočila ostajajo enaka: zobe si je treba skrbno umivati in očistiti z nitko po vsakem obroku, zjutraj in zvečer pa še nekoliko temeljiteje.