Kaj je imunski sistem?

Osnova imunskega sistema so različne vrste belih krvnih celic oziroma levkocitov (imenujemo jih tudi obrambne celice), organizirane v sistem, ki se razpreda po vsem telesu. V zdravem telesu jih je več kot sto milijonov. Nahajajo se v tako imenovanih imunskih organih in tkivih – mednje med drugim spadajo bezgavke in mandeljni, ki nas ob napadu nekaterih vrst mikrobov z zatekanjem in bolečino opozorijo, da je v telesu nekaj narobe – ali v skupkih v sluznici dihal, v črevesju in drugod. Celoten imunski sistem, celice, tkiva in organi, je nekakšen biološki superračunalnik. Posamezni deli so med seboj ves čas povezani in se obveščajo o dogajanju. Sistem si zapomni vsiljivce (za prehladom in gripo tako pogosto zbolevamo, ker so virusi vsakič drugačni in si jih imunski sistem ne more zapomniti), ki so povzročili telesu škodo v preteklosti, in jih ob naslednjem vdoru napade z orožjem, za katero je pri prvem vdoru ugotovil, da deluje najbolje. Izjemen spomin imunskega sistema omogoča, da se pred nekaterimi boleznimi lahko učinkovito zavarujemo s cepljenjem.

Delovanje

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vse kar morate vedeti o uporabi glicerina za lepoto in zdravje

Ste že slišali za glicerin? Gre za vsestransko in naravno sestavino, ki ima številne koristi za lepoto in zdravje.

Imunski sistem varuje naše zdravje na dveh ravneh. Na eni strani preprečuje vdor škodljivih mikrobov, na drugi pa skrbi, da ostajajo naše lastne celice nespremenjene. Različnima funkcijama je prilagojeno tudi primerno delovanje. Ob vdoru vsiljivcev, kot so virusi, bakterije, bacili, imunski sistem sproži nastanek protitelesc ter hkrati spodbudi k delovanju celice, specializirane za ustvarjanje protistrupov, ki jih spuščajo v telo škodljivi mikrobi. Kadar imunski sistem kot vsiljivca prepozna nekaj, kar telesu dejansko ni nevarno, in skuša tujek odstraniti, govorimo o alergijah. Druga funkcija imunskega sistema je nadzorovanje stanja naših lastnih celic. Ko odkrije abnormalno celico – teh je v telesu ves čas od 100 do 10.000 –, jo uniči. Večji del uničevanja slabih celic poteka med spanjem. Tudi zato je za zdravje zelo pomembno, da si vsak dan privoščimo dovolj počitka. Največ obrambnih celic je v črevesju, saj je tam zaradi razkrajanja hrane tudi veliko mikroorganizmov.

Dogajanje na mikroravni

Celice imunskega sistema se med seboj precej razlikujejo. V osnovi ločimo tri najpomembnejše razrede obrambnih celic: B-celice, T-celice in NK-celice. Naloga B-celic je ustvarjanje protitelesc, to je posebnih beljakovin, ki se oprimejo škodljivega vsiljivca in ga uničijo. Medtem ko B-celice opravijo zgolj z zunanjimi sovražniki, se T-celice ukvarjajo tudi (ne pa samo) z notranjimi izdajalci. Potem ko se, enako kot prve, razvijejo v kostnem mozgu, nekaj časa prebijejo v timusu (priželjcu), kjer se naučijo ločevati med zdravimi in mutiranimi celicami. T-celice nosijo s seboj posebno molekulo, imenovano marker. Od vrste markerja je odvisno, kakšno funkcijo ima posamezna T-celica. Celice z markerjem T-8 imenujemo tudi citotoksične T-celice. Njihovo poslanstvo je odkriti in nemudoma uničiti mutirane telesne celice in celice, ki so jih poškodovali virusi. Tretji razred obrambnih celic, NK-celice, uničuje zunanje vsiljivce, ki pa jih, v nasprotju z B-celicami, ne prepozna. Uničujejo kar vse vsiljivce povprek, tako mikrobe kot tudi spremenjene celice – oboje preluknjajo z granulatnimi kemikalijami.

Zakaj zbolimo?

Kadar se boj z vsiljivci na mikroravni ne obnese, imunski sistem vključi še dodatna orožja. Eno takšnih je na primer zvišana telesna temperatura, s katero skuša imunski sistem umiriti telo, da bo lahko nemoteno opravil z mikrobi in jih hkrati oslabil. Bolezenski znaki so torej posebne tehnike imunskega sistema, da bi opravil s škodljivci, kadar je na mikroravni nemočen, hkrati pa je lahko tudi znak, da je naš imunski sistem oslabljen. Imunski sistem oslabi, kadar smo pod stresom, duševno ali telesno preobremenjeni, če jemo premalo ali uživamo manj sveže hrane z vitamini in minerali (če se nezdravo prehranjujemo) ali premalo spimo, če živimo v onesnaženem okolju, pri velikih temperaturnih nihanjih in podobno. Šibkeje deluje v določenih življenjskih obdobjih (novorojenčki, starostniki), pri intenzivnem hormonskem delovanju (najstniki ali ženske tik pred menstruacijo so dovzetnejši za okužbe). Kadar imunski sistem deluje preveč intenzivno, povzroči alergije ali avtoimunske bolezni.

Imunski sistem pozimi – prehladna obolenja

V hladnejšem delu leta, jeseni in pozimi, je naš imunski sistem običajno v slabšem stanju kot v toplejših mesecih. Razlog za to niso zgolj nižje temperature, ampak tudi manj kakovosten življenjski slog, ki ga prevzamemo v tem obdobju. Običajno v tem času jemo manj zdravo hrano – manj sveže zelenjave in sadja, se manj rekreiramo in redkeje hodimo ven, v naravo. V mrzlih mesecih so še zlasti na udaru prehladne bolezni. Ker se večinoma zadržujemo v zaprtih prostorih, se virusne okužbe širijo hitreje, mi pa zato pogosteje zbolimo. Dr. Alojz Ihan poudarja, da nekaj prehladnih obolenj na leto ne pomeni, da je imunski sistem oslabljen – znak za alarm je, če se število prehladnih obolenj povzpne prek deset na leto oziroma če trajajo posamezna obolenja več kot deset dni. Ker prehladnih obolenj ni mogoče zdraviti vzročno, saj proti virusom ni ustreznih zdravil, je logična obramba proti njim krepitev imunskega sistema.

Krepitev imunskega sistema

Dr. Alojz Ihan meni, da normalne imunosti ni mogoče izboljševati s čaji in tabletami, saj pri odpornosti ne gre za to, da bi bili močnejši od bacilov, pač pa ali znamo natančno in selektivno izbrati bolezenske mikrobe, ki jih je treba odstraniti iz telesa. Po njegovem mnenju pripravki, kot so izvlečki iz ameriškega slamnika, ne delujejo, a tudi niso škodljivi. Proti nekaterim prehladnim obolenjem, na primer gripi, se lahko zavarujemo s cepljenjem. Ker pa slednje ni vedno učinkovito – virusi gripe se kar naprej spreminjajo in tako preprečujejo, da bi nanje privadili svoj imunski sistem –, je po mnenju strokovnjakov običajno smiselno le pri določenih poklicih (učitelji, zdravniki) oziroma starostnih skupinah (starostniki).

5 ZANIMIVOSTI:

- imunski sistem je pri ženskah oslabljen tik pred menstruacijo,
- manj kot pet ur spanja na dan resno ogrozi imunost,
- onesnažen zrak in cigaretni dim slabita imunski sistem,
- redne masaže pospešujejo delovanje NK-celic,
- najpomembnejši dejavnik za krepitev imunskega sistema je zmanjšanje stresa.