Te so najbolj očitne med prehodi med skrajnimi letnimi časi, kot sta prehoda z zime na pomlad in s poletja na jesen. Najbolj očiten stranski učinek spomladanskega prehoda je nadležna spomladanska utrujenost, jeseni pa moramo veliko večjo skrb nameniti koži in lasem. Ste morda že opazili, da vam jeseni lasje odpadajo v večjih količinah? Načelno pri tem ni razloga za skrb.

Z ljudmi je tako nekako kot z živalmi, dvakrat letno menjajo dlako. Pri ljudeh je to še zlasti opazno jeseni, ko nam lasje začnejo odpadati v večjem številu, a je to povsem naraven proces. Če med letom zdravemu človeku dnevno v povprečju odpade 50–100 las, se ta številka v obdobju od avgusta do novembra nekoliko poveča. Pri ženskah je ta jesenska posledica še veliko bolj opazna, saj naj bi bile ženske bolj občutljive na dejavnike, ki jeseni povzročajo izpadanje las. Zato se nikar ne ustrašite, če s poslabšanjem vremena opazite tudi večjo gmoto odpadlih las na krtači za česanje.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

'Življenje' las 

Življenje lasu ima nadvse zanimiv potek, saj ne poteka tako, kot si predstavljamo na prvi pogled – da pač zraste, in ko odmre, odpade. Človeški lasje pravzaprav rastejo ciklično, njihovo življenje pa traja od dve do šest let. V prvi fazi las raste. Po določenem obdobju rasti preide v fazo mirovanja, ki traja od dva do šest mesecev. V tej fazi las ne raste, ampak zgolj miruje, po določenem času pa odpade. Lasni mešiček izpadlega lasu si nato vzame tri mesece počitka, nato pa znova ponovi celoten proces rasti lasu. Občutek, da naši lasje nenehno rastejo, dobimo predvsem zaradi tega, ker naenkrat na naši glavi res raste 90 odstotkov vseh las, v mirovanju jih je zgolj 10 odstotkov.

Dve teoriji izpadanja

Do nedavnega je veljala teorija švedskih znanstvenikov, ki so trdili, da je jesensko izpadanje las evolucijske narave. Telo naj bi se poleti bolj oprijelo las, ki ščitijo pred nevarnimi sončnimi žarki. Jeseni pa naj bi tako poleg las, ki naj bi že tako redno izpadli, izpadli tudi tisti lasje, ki bi morali izpasti že poleti, a jih je organizem zaradi zaščite zadržal, čeprav so že odmrli. Pogostejše izpadanje las v jeseni naj bi prav tako zakrivila močnejša prekrvitev lasišča v jeseni, saj naj bi telo s tem hotelo obnoviti sicer od sonca in slane ali klorirane vode poškodovano lasišče.

Najnovejše raziskave o življenju las pa naj bi pokazale, da je izpadanje las jeseni (predvsem pri ženskah) naravna posledica rasti las. Ker ti rastejo v že predstavljenih fazah in jih veliko večji odstotek raste, kot miruje, ženski lasje navadno cikel mirovanja nastopijo nekje julija, od takrat pa traja še povprečnih sto dni, preden začnejo izpadati. Tako v večji meri izpadejo ravno jeseni.

Nega las jeseni

Ne glede na to, katera teorija zares drži, je dejstvo neizpodbitno – lasje jeseni bolj izpadajo in za mnoge to predstavlja precejšnjo težavo. Da bi izpadanje las čim bolj ublažili, je treba poskrbeti za ustrezno nego. Resda lasje jeseni pač morajo izpasti, a na izpadanje las vplivajo tudi nekateri drugi vsakdanji dejavniki, kot so stres, nezdrava prehrana in nepravilna nega, ki lahko stanje še poslabšajo. Da bi tako res poskrbeli, da izpadejo samo tisti lasje, ki bi morali izpasti, je jeseni treba še toliko bolj poskrbeti za njihovo nego. Izogibati se je treba vsemu, kar jim škoduje, torej agresivnim kozmetičnim preparatom (belilna sredstva, sredstva za trajno kodranje ali ravnanje), premočnemu česanju, tupiranju in sušenju s prevročim zrakom. Lasem v jeseni privoščimo striženje ter negovalne maske in kure. Privoščimo si masažo lasišča z baldrijanovimi ali koprivnimi mazili ali z oljem repinčeve korenike. Lase umivajmo s koprivnim ali rožmarinovim šamponom.

Lasem zagotovite ustrezno prehrano

Za zdravo rast las so predvsem pomembni vitamin B-kompleks, železo, cink, baker, minerali in beljakovine, zato je pomembno, da uživamo uravnoteženo prehrano, ki bo seveda vsebovala zadostne količine vsega omenjenega. Beljakovine, železo in vitamin B so sploh izredno pomembne sestavine, ki se jih da nadomestiti tudi s prehranskimi dopolnili, a je predvsem priporočljivo vnašanje vseh teh sestavin z ustreznimi živili. Ta so: meso (zlasti rdeče), mleko in mlečni izdelki, jajca, leča, čičerika, soja, fižol in zelena listnata zelenjava. Vsa ta živila je dobro vnesti v uravnotežen dnevni jedilnik, ki bo poskrbel za zadostno absorpcijo hranilnih snovi – železo se bo, denimo, najbolje absorbiralo v vaše telo ob prisotnosti vitamina C.