Ostale bolnice poiščejo pomoč, ko je rak že napredoval v bezgavke oziroma zaseval in ga je zato mnogo težje zdraviti. Ne živite v zablodi, da se vam ne more zgoditi.

Niti mladost vas ne obvaruje

Kakor so nam povedali pri slovenskem združenju za boj proti raku dojk, Europi Donni, je bila pri njih najmlajša bolnica za rakom stara 17 let. V letu 2008, to je zadnje leto, za katero imajo objavljene podatke Registra raka Slovenije, je za rakom na dojki zbolelo 5 odstotkov žensk, mlajših od 40 let, kar je v deležih malo, v številu življenj pa seveda preveč. Še pozornejša naj bodo dekleta, ki imajo v ožji družini sorodnico, ki se je zdravila za rakom na dojki. Matere, naučite mesečnega samopregledovanja dojk hčerke, najstnice!

Rak na dojki in hormonsko nadomestno zdravljenje

Hormonsko nadomestno zdravljenje ima številne koristi: preprečuje oziroma zmanjšuje zgodnje klimakterične težave, kot so neprijetni vročinski oblivi, potenje, mrzlica, nespečnost in bolečine v kosteh, pa tudi poznejše spremembe: osteoporozo, pogosta vnetja nožnice, suhost nožnice in uhajanje urina. Vendar pa ni povsem brez tveganja in mora biti skrbno izbrano; čeprav redko, povečuje tveganje za nastanek krvnih strdkov, žolčnih kamnov, predvsem pa, sorazmerno s številom let zdravljenja, nekoliko povečuje tveganje za rakom na dojki. Priporočajo ga v primeru hudo izraženih zgodnjih klimakteričnih težav in po neuspešnem nehormonskem zdravljenju ter prilagojeno – tako glede uporabljenih odmerkov zdravil kot tudi glede trajanja zdravljenja. Ženske, ki so prebolele raka na dojki, ne smejo dobivati nadomestnega hormonskega zdravljenja.

Dejavniki tveganja za raka na dojki, na katere ne morete vplivati

Rak na dojki v družini, benigne oziroma nerakave spremembe v dojki, iz katerih se včasih razvije rak, zgodnja prva menstruacija, pred 11. letom, ter pozna zadnja menstruacija, po 50. letu, nerojevanje, pozen prvi porod po 30. letu, majhno število otrok in obdobij dojenja, daljše nadomestno hormonsko zdravljenje z višjimi odmerki hormonov. Bolj obremenjene so še ženske, ki jemljejo hormonska kontracepcijska sredstva, zato je pomembno, da jih pri tem nadzira ginekolog.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Dejavniki tveganja za raka na dojki, na katere lahko vplivate

Kot za preprečevanje mnogih bolezni sodobnega časa je tudi pri preprečevanju raka na dojki pomemben zdrav življenjski slog. Tveganje za razvoj raka na dojki povečajo debelost in čezmerno uživanje alkohola. Zelo pomembna za zmanjšanje ogroženosti je redna telesna vadba. Ta vam mora preiti v navado, kakor umivanje zob. In nikar se ne vdajte v usodo, češ da ste že vrsto let pretežki. Raziskave so namreč razkrile, da ženske med 50. in 75. letom, ki izgubijo le 5 odstotkov telesne teže, zmanjšajo ogroženost za rakom skoraj za polovico.

Ugotovili so tudi, da zelo ugodno na ravnotežje v telesu vpliva hrana z veliko antioksidanti in z malo nasičenimi maščobami. Znano je, da je v mediteranskih krajih z mediteransko prehrano precej manj bolnic z rakom na dojki. Velikega pomena pa je gotovo tudi pozitivna življenjska naravnanost.

Angelinin primer – vreden pohvale ali pretiravanje?

Igralka je z dvojno mastektomijo svet opozorila na mutirani gen BRCA1, ki je nosilec raka. Ta gen je redek in mnogi so komentirali, da nam, četudi ga imamo, ni treba kar tako odstraniti ženskega ponosa. Kako pa Angelinino odločitev komentira dr. Simona Borštnar, dr. med., specialistka internistične onkologije in interne medicine z Onkološkega inštituta Ljubljana?

"Ogroženost za nastanek raka na dojki je pri nosilcih mutiranih genov BRCA1 ali BRCA2 zelo velika, saj do 70. leta starosti znaša 60–80 odstotkov, medtem ko je splošna, dosmrtna ogroženost žensk za nastanek raka dojk v Sloveniji 5,5-odstotna. Razlika v ogroženosti je očitna, previdnost in ukrepi pri nosilkah okvarjenega gena pa še kako potrebni. Preventivna odstranitev dojk pri nosilkah mutacije BRCA1 in BRCA2 občutno zmanjša verjetnost za razvoj bolezni, zato je igralkina odločitev razumljiva in na mestu. Odločitev za tako korenit poseg pa seveda ni za vsako žensko vedno samoumevna. Treba jo je sprejeti po skrbnem svetovanju. Na onkološkem inštitutu imamo v ta namen že dolga leta Ambulanto za genetsko svetovanje. Možni drugi ukrepi so redno spremljanje s kliničnim pregledom, z MRI-preiskavo dojk, mamografijo in UZ preiskavo dojk. Ker je pri nosilkah mutacije gena BRCA tudi večja ogroženost za rakom jajčnikov, običajno svetujemo tudi preventivno odstranitev jajčnikov, in sicer po koncu rodne dobe, to je po 40. letu starosti. Naj omenim še povezavo, kjer je kar nekaj podatkov v zvezi z geni BRCA in rakom na dojki. Besedilo so na pobudo organizacije Europa Donna pripravili strokovnjaki OI, ki se že vrsto let ukvarjajo s tem problemom: http://www.europadonna-zdruzenje.si/kdo_smo/europa_donna_pise/clanek?aid=171.«

Kako pa igralkino odločitev komentira Mojca Senčar, predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk, Europa Donna?

"Ženska, ki ve, da je nosilka gena BRCA1 ali BRCA2, ne more živeti drugače kot 'tempirana bomba'. Mirnega trenutka gotovo ni imela več niti Angelina Jolie. Seveda razumem njeno odločitev in prepričana sem, da je ravnala prav. Vsem ženskam in moškim – ne pozabimo, zboli približno deset Slovencev letno, katerih najožji sorodniki so zboleli za rakom dojke – svetujem genetsko testiranje in v primeru potrjenih kritičnih genov obsežno genetsko svetovanje, ki zajema mnenje kirurga, ginekologa, internista in psihologa. Sama bi gotovo poslušala njihove strokovne nasvete in se ne bi obotavljala, če bi mi svetovali kirurško odstranitev obeh dojk in potem še jajčnikov. Moj nasvet mladim in starejšim slovenskim ženskam, pri katerih so odkrili gen, je, naj prisluhnejo timu strokovnjakov na onkološkem inštitutu. Še tako dober nasvet strokovnjaka pa ne more nadomestiti pogovora z nekom z izkušnjo raka, zato dobrodošli na Europi Donni."

Večino zatrdlin odkrijejo ženske same

Dojke si preglejte vsak mesec, najbolje po končani menstruaciji, če je nimate več, pa si za to izberite vsak mesec isti dan. Zdravniku pokažite vsako, še tako majhno spremembo!

1. Stopite pred ogledalo. Oglejte si, ali je na vaših dojkah morda vidna kaka sprememba: rdečina, oteklina, ugreznjenje kože ali bradavice, izcedek iz dojke.

2. Dvignite roke in jih položite za glavo. Ponovno skrbno opazujte morebitne spremembe oblike dojk ali spremembe kože in bradavic.

3. Položite roke na bok in se nagnite proti ogledalu. Potisnite ramena naprej. Ponovno si dobro oglejte morebitne spremembe v obliki dojk.

4. Dvignite levo roko. Z dlanjo in prsti desne roke pretipajte dojko in tkiva v okolici, kar najlažje storite namiljeni pod prho. Dojko najprej pretipajte v vseh smereh, krožno, vzdolž dojke in od bradavice proti robu dojke. Ne pozabite pretipati tudi pazduhe. Postopek ponovite na drugi dojki.

5. Prejšnji postopek ponovite tudi leže. Pod ramo si položite blazino ali zloženo brisačo. V tem položaju je dojka manj napeta, pregled pa zato lažji. Ponovno ne pozabite na pazduho. Postopek ponovite na drugi dojki.

Možnosti ozdravitve so velike

Kljub vse večji pogostnosti je vendarle treba poudariti, da je rak na dojki eden bolj obvladljivih rakov. Petletna preživetja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja niso dosegla 60 odstotkov, v zadnjem desetletju pa dosegajo že skoraj 90 odstotkov. Te uspehe velja pripisati vse boljši diagnostiki in pa seveda zdravljenju, tako kirurgiji, obsevanju, predvsem pa vse učinkovitejšemu sistemskemu zdravljenju: hormonski terapiji, kemoterapiji in biološkim zdravilom.

Program za preprečevanje raka DORA

V državnem presejalnem programu za raka dojk DORA so na mamografski pregled vsako drugo leto vabljene ženske med 50. in 69. letom starosti. Presejalni program DORA je izpolnil pričakovanja na področju, kjer se izvaja. Odzivnost žensk je tu več kot 80-odstotna. Žal pa se program izvaja le v osrednji Sloveniji in se prepočasi širi na ostale regije države.

Na onkološkem inštitutu so na podlagi dosedanjih pregledov izračunali, da je na nadaljnje preiskovalne preglede vabljena le ena od desetih žensk, pri več kot 95 odstotkih teh žensk pa se potem izkaže, da so spremembe v dojki povsem nenevarne. In vendar je rak na dojki v Sloveniji, kakor drugod po svetu, najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto odkrijejo okoli 1100 novih primerov bolezni, okoli 400 žensk pa zaradi raka umre. Odzovite se torej vabilu ali pa sami prosite za mamografijo pri 40 letih ali najpozneje za abrahama.

Veliko podrobnih podatkov o raku na dojki lahko dobite pri slovenskem združenju za boj proti raku dojk, Europi Donni, na www.europadonna-zdruzenje.si, na telefonski številki 01/231 21 01, telefonski številki primarijke Mojce Senčar 041/516 900, vprašanja pa so dobrodošla tudi na europadonna@europadonna-zdruzenje.si.