Nedolžna niso niti prehranska dopolnila in zdravila zeliščnega izvora, še posebej v kombinaciji z nekaterimi vrstami hrane. Kdaj je treba biti pozoren in kaj nam je storiti, da se neljubim posledicam jemanja zdravil izognemo?

Ženske in starostniki so bolj ogroženi

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Klemen Bunderla se vrača na gledališke odre

Spektakularni muzikal Veronika Deseniška se po štirih letih premora 28. junija 2024 vrača na oder Celjskega gradu. S predstavo pa se vračajo tudi Eva Černe Avbelj, Klemen Bunderla, Tjaša Hrovat Steklasa, Željka Predojević Korošec, Srđan Milovanović in Marjan Bunič.

Več ko jemljemo zdravil, predvsem v pozni starosti, več je možnosti za njihove neljube medsebojne reakcije. Ženske naj bi po jemanju zdravil utrpele skoraj dvakrat več stranskih učinkov kot moški, menda na račun imunskih in hormonskih dejavnikov. Še najbolj pa stranski učinki ogrožajo ljudi z okrnjenim delovanjem jeter ali ledvic, saj to pomeni, da njihovo telo ne zmore presnoviti zdravila po najboljših močeh. So pa s študijami potrdili še eno zanimivost, namreč, da o tem, kako bomo sprejeli, denimo, antibiotik, v veliki meri odločajo kar naši geni. Prav poseben je gen P-450 v jetrih, ki ga lahko odkrijemo z genetsko analizo.

Lahko zanemarimo blažje stranske učinke?

Ne! Tudi manj »resni« neželeni učinki, kot so utrujenost, zaprtje, zaspanost, glavobol ali težave pri spolnosti, še kako vplivajo na naš vsakdan in je treba o njih takoj povedati zdravniku ali farmacevtu, še posebej zato, ker se iz blagih stranskih učinkov znajo razviti resnejši.

Zdravila v rdeči coni s hujšimi zapleti

• Antibiotiki so med prvimi desetimi najpogosteje predpisanimi zdravili, ki jih večkrat spremlja preobčutljivostna reakcija v obliki driske, slabosti in bruhanja. Zdravljenje je treba nemudoma prekiniti in antibiotik nadomestiti z drugim, telesu pa pomagati okrevati z dodatki probiotikov.
• Protibolečinska zdravila so na voljo tudi brez recepta. V slednjem primeru se zgodi, da jemljemo kar več takšnih zdravil, zaradi česar se organizem kajpak upre. Pojavijo se bolečina v trebuhu, slabost in lahko celo krvavitve v prebavilih. Zelo pomembno je, da skušate za blažitev bolečine uporabiti kar se da majhen odmerek zdravila, saj lahko vplivajo tudi na zbranost, poslabšajo reflekse in povzročajo zaspanost.
• Precej zoprna znajo biti tudi zdravila za bolezni srca in ožilja, natančneje zdravila za zniževanje previsokega krvnega tlaka, za uravnavanje maščobe v krvi in za uravnavanje ritma srca. Do stranskih učinkov v obliki otekanja gležnjev, vrtoglavice, omotice in glavobolov najpogosteje pride pri zdravljenju sinusne bradikardije, ob uvajanju zdravil za zniževanje povišanega krvnega tlaka pa pogosto nastopijo šibkost, nemoč in omotica. Zdravila je treba uvajati zelo počasi.
• Ob zdravilih za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, na primer po kirurškem posegu, rado pride do krvavitev. Te se pojavijo na sluznici v ustih ali nosu, v prebavilih, v sečilih, ženske imamo močnejše menstrualne krvavitve in površinske rane se praviloma počasneje celijo.
• Nedolžni niso niti glukokortikoidi oziroma protivnetna zdravila ob alergijah ali revmatičnih obolenjih, raznih boleznih kože, ob hudih in nevarnih alergijah, ob boleznih dihal, prebavil in živčevja, saj včasih pripeljejo do razjed v sluznicah, spremenjenega apetita, visokega krvnega tlaka, otekanja in mišične slabosti. Pri ženskah se lahko pojavijo motnje menstrualnega ciklusa, dolgotrajno jemanje pa ima za stransko posledico celo osteoporozo.
• In končno so tudi še pomirjevala iz skupine benzoadiazepinov, ki jih predpišejo ob depresiji, tesnobi, napetosti, nemiru, razdražljivosti, strahu in nespečnosti, njihovo delovanje pa lahko občutimo z omotico, zaspanostjo, vrtoglavico. Stranski učinek, ki sproža največ polemik, je, da potrebujete sčasoma za njihovo učinkovanje namesto ene dve uspavalni tableti, čez nekaj mesecev pa morda niti po dve ne zadostujeta več. Ta zdravila so primerna le za krajši čas.

Kaj pa prehranska dopolnila in rastlinska zdravila?

Prav ta pogosto vplivajo na strjevanje krvi oziroma na delovanje zdravil za preprečevanje strdkov, zato je treba o njih povedati svojemu zdravniku. Ta nam bo svetoval tudi, katero hrano je dobro uživati poleg. Pri varfarinu denimo pazimo na enakomeren vnos hrane s kalijem. Ne bodite med 70 odstotki ljudi, ki menijo, da so zdravila naravnega izvora varna zaradi svojega porekla, saj lahko še kako vplivajo tudi na srce in imunski sistem. Med njimi so tudi čaji v večjih odmerkih, ki sprožajo driske in glavobole, in cela paleta naravnih zdravil za lajšanje simptomov mene, od šentjanževke, gloga do česna, ginka in baldrijana, zato zdravniku povejte za vsa zelišča, ki jih tako ali drugače uživate.