Med zaupanjem in zrakom lahko potegnemo vzporednico. Nihče se ne zmeni zanju, dokler ju ne začne primanjkovati. Poskrbimo raje za zdravje pljuč zavestno in zavrimo njihovo staranje, še preden začnemo loviti sapo.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kdo je Justin Baldoni, ki ga obtožujejo spolnega nadlegovanja?

Blake Lively je v petek vložila tožbo proti svojemu soigralcu in režiserju filma Konča se z nama Justinu Baldoniju. Razlog domnevno spolno nadlegovanje.

Anatomija pljuč

Dihalni sistem je podoben na glavo postavljenemu drevesu. Zrak najprej vstopi v usta in nos, potem pa pot nadaljuje proti sapniku. Ta cev se takoj zatem vilasto razcepi v dve veji, ki oskrbujeta pljučni krili, pravimo jima sapnici. Ti veji se razcepita v štiri, potem v osem vej, na koncu pa je v vsakem krilu več sto tisoč vejic, ki jim pravimo bronhiji. Podaljški bronhijev imajo na koncu pljučne mehurčke oziroma alveole, te so kakor listi na koncu vej. V zdravih pljučih je več sto milijonov alveol. Vsak tak mehurček je prekrit s tanko plastjo tekočine, ki pomaga pri dihanju, saj poskrbi, da alveole ostanejo odprte, kar omogoči sprejem kisika in izločanje ogljikovega dioksida.

Kako pljučem škodujejo cigarete?

Strupi iz cigaret poškodujejo celice alveol. Te začnejo puščati in na koncu počijo, kar povzroči emfizem oziroma povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov. Astmatik ima občutek, da ima sapnici v primežu in da zrak, zaradi vnetja, ne more več iz pljuč, od tod tudi sopihajoče dihanje. K sreči lahko astmo preprečimo in jo zelo dobro obvladamo. Če je ovira v sapniku odpravljena, navadno pomagajo zdravila, pa tudi izogibanje alergenom oziroma sprožiteljem astme.

Zakaj kašljamo, kolcamo, zehamo?
-        Kašljanje: začne se z globokim vdihom in nadaljuje s prisiljenim izdihom. Zrak dobesedno butne iz ust s hitrostjo 950 kilometrov na uro. Podobno je tudi pri kihanju, tudi v tem primeru se skuša telo znebiti dražil, tujkov oziroma virusov in poskrbeti za prehodnost dihalnih poti.
-        Kolcanje: sunkovito krčenje prepone in drugih mišic privede do vdiha, ko se glotis, najožji del grla v višini glasilk in špranje med njima, nenadoma zapre. To zaprtje povzroči občutek kolcanja in spremljajoči zvok. Menda kolca tudi zarodek v maternici.
-        Zehanje: ni povsem jasno, zakaj zehamo. Nekateri mislijo, da se ob globokem vdihu, značilnem za zehanje, spet odprejo alveole, ki so se sesedle zaradi pomanjkanja kisika. Zehamo morda zato, ker smo utrujeni, da pridemo do več kisika, ni pa znano, zakaj je zehanje nalezljivo.

Spalna apneja
Prekinitev spanja ponoči sprva telesu ne povzroča prave škode, omeniti velja le občasna obdobja pomanjkanja kisika, zaradi česar odmre nekaj možganskih celic. Ko pa motnja napreduje, povzroči resnejše težave, tudi visok krvni tlak. Zjutraj ste bolj utrujeni, boli vas glava, pa še spomin vam začne pešati. Zato se o težavi le zaupajte zdravniku. Najnevarnejše je, če ponoči ne dihate več kot deset sekund.

Kako lahko upočasnite staranje pljuč?
- Dihajte globoko: tako boste dosegli ne le 98-odstotno, pač pa 100-odstotno nasičenost kisika, iz telesa boste odstranili strupe, hkrati pa vas bo pravilno dihanje pomirilo. Če ste napeti in začnete globoko dihati, se umirite in bolje delate, tako umsko kot telesno. Ugotovili so, da znajo med športniki najbolj pravilno dihati tisti, ki vadijo jogo. Posnemajte jih. Lezite na tla, eno roko položite na trebuh, drugo pa na prsi. Počasi in globoko vdihnite. Predstavljajte si, kako v pljuča prihaja svež gozdni zrak, vdih naj bi trajal kakšnih pet sekund. Ob vdihu se prepona skrči in pomakne navzdol, tako da se trebušna stena izboči. Ker se rebra dvignejo, se prsni koš razširi in malce privzdvigne. Ko imate občutek, da ste pljuča res napolnili, počasi, sedem sekund, izdihujte. Če trebuh potegnete navznoter, iz pljuč iztisnete ves zrak. Zjutraj in zvečer si privoščite deset globokih vdihov. Sapo globoko zajemite tudi čim večkrat med dnevnimi opravki oziroma vsakič, ko se na dihanje spomnite.
-        Naredite preizkus, ki ga opravljajo zdravniki, da izvedo, ali bi pacient  zmogel operacijo; urno stecite iz pritličja v drugo nadstropje ali pa prehodite šest ulic. Če vam eno ali drugo uspe brez premora za počitek, so vaša pljuča v precej dobrem stanju. Če testa ne opravite, se le zaupajte zdravniku. Kaj, ko bi se takole preizkusili kar vsak mesec?
-        Naj vam bo mar za zrak, ki ga vdihujete! Zato pojdite čim večkrat v gozd. Drevesa namreč izboljšajo kakovost zraka, ker oddajajo kisik. Jemljite prehranske dodatke magnezija, ki pripomore k sproščanju sapnic in dokazano pomaga celo pri astmi. Tudi kofein razširi dihalne poti, poveča dihalne zmogljivosti in porabo kisika ter tako olajša dihanje. Izogibajte se strupom. Preden kupite hišo, preverite prisotnost radona v njej, znebite se plesni, tudi po kleteh. Med vožnjo po obvoznicah zaprite avtomobilska okna. Bolj ko tesnijo okna in vrata v vaši hiši, več strupenih snovi bo ostalo v njej. Zato prostore čim večkrat prezračite. Preverite kakovost zraka na svojem delovnem mestu, o tem brez zadrege vprašajta delodajalca, ki vam mora pokazati rezultate testiranj, še posebej če opravljate delo v bližini strupenih hlapov.
-        Redno menjajte posteljnino; pršice v vzmetnici in vzglavnikih se prehranjujejo s kožo, ki se lušči od vas, njihovi iztrebki pa so najbolj nevarni pljučem. Redno kupujte nove vzglavnike, obstoječe pa zavijte v tkanino iz mikrovlaken, ki je tako rekoč neprepustna.

KOPB in pljučni rak
Druga najpogostejša kronična bolezen pljuč, takoj za astmo, je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) oziroma kadilska okvara pljuč. Kar 95 odstotkov bolnikov s KOPB je kadilcev. Je četrti najpogostejši vzrok smrti v svetovnem merilu, zanjo pa v Sloveniji vsako leto umre od 500 do 600 ljudi. Gre za zmanjšan pretok zraka v pljuča in iz njih. Značilne so spremembe dihalne poti, propad nežnih pljučnih membran in tudi spremembe v pljučnem žilju. Poveča se izločanje sluzi, od tod tudi nenehno izkašljevanje. Bolnik ima v pljučih zrak »ujet« in ima moteno mehaniko dihanja. To vodi v občutek težke sape, ki se še okrepi med telesnim naporom. Pri bolnikih s KOPB se pogosteje pojavlja tudi pljučni rak, ki spada v Sloveniji med pet najpogostejših oblik rakavih obolenj in je kar v 99 odstotkih povezan s kajenjem cigaret.
 
Nekaj namigov za opustitev kajenja
Lažje vam bo, če boste vsak dan šli na polurni sprehod in boste v stiku s človekom, ki vam je v oporo. Vsak dan mu telefonirajte ali pošljite elektronsko sporočilo in poročajte o napredku. Tudi sodelovanje z osebnim zdravnikom vas bo zelo motiviralo. Nikotinski obliž močno zmanjša željo po cigaretah, zelo koristne pa so tudi tablete, ki jih imejte vedno pri sebi, če bi vas prijelo, da bi enega prižgali. Spijte veliko vode, dobrodošlo pa je tudi malo več poživljajoče kave.