V zadnjem desetletju pa je zahodni svet spoznal tudi njeno super sestrično, purpurno ali škrlatno koruzo iz starodavnega rodu Zea mays L. Kculli, ki jo že tisočletja gojijo na legah od 2.400 m pa vse tja do 3.000 m nadmorske višine v subtropskem pasu v zavetju andskih vršacev.

Temno škrlatna barva njenega storža je pravzaprav naravna zaščita rastline pred negativnimi vplivi UV-žarkov, ki so zaradi nadmorske višine in bližine ekvatorja nadvse izraziti. Njene prehranske, zdravilne ter siceršnje pozitivne in blagodejne lastnosti dobro poznajo Perujci: iz nje že vse od Inkov dalje kuhajo popularno brezalkoholno pijačo, izjemno bogato z vitamini, antioksidanti in drugimi blagodejnimi hranili, chicho morado.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Zakladnica antioksidantov

Kraljevski odtenki storža purpurne koruze so pravzaprav rastlinski pigmenti antocianini, ki jih uvrščamo med flavonoide oz. fenole in naj bi delovali antioksidativno. Poleg klorofila so antocianini najbolj razširjena rastlinska barvila, odgovorna za rdeče in vijoličaste odtenke jesenskega listja, vijolično-modro barvo robid, grozdja, jajčevcev, kolerabe, vijolic, encijana ... Borovnice med drugim tudi zaradi visoke vsebnosti antocianinov veljajo za hrano, ki učinkuje zdravilno, kar so znanstveno dokazali. Raziskovalci Univerze v Teksasu so ugotovili, da je vsebnost antioksidantov v sveži purpurni koruzi kar štirikrat višja kot v svežih brorovnicah, pri čemer ORAC-vrednost izvlečka storža purpurne koruze znaša 96,300 μmol/100 g. Prav izvleček presnega storža purpurne koruze je najprimernješe nadomestilo za svežo purpurno koruzo, saj koncentrat (30 : 1) običajno preseže količino ter moč antioksidantov sveže koruze: 100 g izvlečka vsebuje več kot 2 g antioksidantov ter 6,870 mg bioflavonoidov!

Antioksidanti so lovilci in nevtralizatorji prostih radikalov, ki nastajajo pri normalnem metabolizmu celice ali pa jih v telo vnašamo z nezdravim življenjskim slogom (kajenje, izpostavljenje UV-žarkom, psihični in fizični stres itd.). Oksidativni stres oz. čezmerno število prostih radikalov vodi v poškodbe DNK, proteinov in lipidov ter predstavlja vzrok za staranje, nekatera rakava obolenja, nevrodegenerativna stanja (npr. alzheimerjeva bolezen) ter kardiovaskularna obolenja. V Peruju se purpurna koruza tradicionalno uporablja pri vseh boleznih, za katere danes vemo, da jih povzroča prevelika količina prostih radikalov.

Dr. Monika Giusti z Ohio State University je v svoji laboratorijski raziskavi dokazala, da je antioksidativno delovanje antocianinov iz purpurne koruze najmočnejše izmed vseh v raziskavi obravnavanih antocianinov. Za 50 % zaustavitev rasti rakavih celic debelega črevesa je bila potrebna najmanjša količina antocianinov purpurne koruze. Ob tem je bilo ugotovljeno, da so njeni izvlečki sposobni uničiti kar 20 % vseh in vitro rakavih celic, pri čemer so zdrave celice ostale nepoškodovane. Dr. Giusti je ob tem poudarila: “Menim, da sadje in zelenjava, bogata z antocianini, vsebujeta spojine, ki lahko upočasnijo rast rakavih celic debelega črevesa tako v laboratoriju kot v človeškem telesu.”

Uživanje izvlečka purpurne koruze se glede na doslej objavljene raziskave priporoča predvsem ob povečanem oksidacijskem stresu (starost, nezdrav življenjski slog, psihofizične obremenitve), kot podpora organizmu blagodejno deluje tudi pri kardiovaskularnih boleznih, sladkorni bolezni, čezmerni teži, raku ter nevroloških obolenjih.