Globoko, sproščujoče in krepčilno spanje je za veliko ljudi zgolj sen. Zvečer morda še lahko zaspijo, toda že po uri ali dveh se zbudijo, potem pa se premetavajo v postelji, vse jih moti, spijo na obroke in zjutraj vstanejo bolj utrujeni, kot so šli spat. Medicina nespečnežem pomaga z zdravili. Toda ta so dvorezen meč: nanje se je mogoče navaditi. Ima morda narava odgovor tudi za to?

Seveda ga ima

Stoletja varovana skrivnost prihaja iz tako imenovanega puščavniškega kraljestva na ozemlju današnje Severne Koreje. Puščavniki so ljudje, ki živijo v popolni osami. Tamkajšnja plemena so se izolirala pred zunanjim svetom, da bi se tako zavarovala pred zahodnjaškimi kolonialističnimi napadi. To so bili vojščaki, vajeni nenehnih napadov od vsepovsod.

Nekaj desetletij jih je okupirala Japonska, kar se je ponovilo tudi v novejši zgodovini. Puščavniki so potrebovali krepčilen počitek, da so bili v času nevarnosti takoj pripravljeni na boj. Niso se ukvarjali z nespečnostjo, saj je sploh niso poznali. Verjetno niso niti vedeli, da so naravno zavarovani, saj jim je narava pomagala k dobremu spanju ponoči in večji budnosti podnevi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Tako takrat kot danes to skrivnost pozna tradicionalna korejska medicina, imenovana hanuihak. V svetu je zelo malo znana, Korejci pa se redno zatekajo k svojim zdravilcem. Na kratko povedano, ta stara medicina se bolj od drugih vzhodnjaških zdravilstev posveča človekovim čustvom kot najpomembnejšemu členu za pretok energije.

Za to metodo so čustva enako pomembna kot telo; dejstvo pa je, da človek, obremenjen s čustvi (pa naj bodo kakršna koli že), težko spi. Kakor številne druge alternativne veje medicine tudi korejska meni, da je treba zdraviti človeka v celoti, ne pa le znakov neke bolezni. Ljudje, ki lahko umirijo svojega duha in se zlahka pomirijo, s spanjem nimajo težav.

Jujuba ali žižula

Možgani za delovanje telesa uporabljajo biokemijske prenašalce sporočil, znane kot živčni prenašalci (nevrotransmiterji). Nekateri so odgovorni za občutek zadovoljstva, drugi za gibanje, tretji za druge občutke, čustva. Sadež jujuba vsebuje snovi, ki ustavijo delovanje živčnih prenašalcev za čustva, serotonina, dopamina in celo adrenalina. To je dokaj majhen sadež rdečkaste barve.

Pri nas je znan v krajih ob morju, rečejo pa mu žižule. Snovi v njem delujejo na več ravneh; aktivirajo encim, ki tvori acetil holin, živčni prenašalec, ki je bistven za tako imenovano spanje REM (pojavlja se ciklično na od 90 do 120 minut, povezano pa je s hitrim premikanjem oči pod zaprtimi vekami; zakaj se oči v spanju tako premikajo, znanosti še ni uspelo ugotoviti). Če je spanje REM kakovostno, je tudi drugo spanje, torej spanje s počasnimi valovi, boljše. Tako spanje nam omogoči, da se zbudimo čili in spočiti. V tem času si možgani opomorejo od dnevnih dejavnosti. Spanje REM je torej zelo pomembno za čustveno uravnovešenost. 

Žižule (podobne so datljem, jeste jih lahko sveže ali sušene, za dobro spanje naj bi zadostovalo od tri do deset žižul) so pravo energetsko krepčilo za vranico in želodec, pomagajo pri obnavljanju krvnih celic, delujejo pomirjevalno in ublažijo učinke strupenih zelišč. V stari korejski medicini jih uporabljajo za zmanjševanje škodljivih posledic stresa, a tudi proti glivicam, bakterijam, razjedam, vnetju, celo kot kontracepcijsko sredstvo; znižujejo tlak, koristijo ledvicam, izboljšajo delovanje imunskega sistema, pomagajo pri celjenju ran in proti kroničnemu zaprtju. Žižule so sadeži, ki lahko človeku pomagajo do boljšega zdravja, da o spanju ne govorimo.

Spomini brez negativnosti

Amigdala pa je predel v možganih, ki je odgovoren za čustvene odzive na dogodek ali dražljaj, še posebej če je ta stresen. Takrat nastajajo negativna čustva (na primer strah). Amigdala je med spanjem REM manj dejavna. Takrat imajo drugi deli možganov priložnost, da shranjujejo dnevne spomine brez negativnih čustev: to pa pomeni, da dobro nočno spanje odplavi negativne spomine, zato se človek zbudi bolj sproščen, manj zaskrbljen in pripravljen na nova doživetja.

Fraza, da je treba kakšen dogodek prespati, torej ni samo fraza, ampak pomeni, da se naspan človek laže spopade z dnevnimi izzivi. Kadar pa človek ne spi dovolj, pomeni, da je amigdala bolj dejavna in da ustavi sposobnost odplavljanja negativnih čustev. Človek ta čustva prenaša v sebi tudi čez dan, kar povzroča vznemirjenost, zaskrbljenost, tudi strah.

Raziskave so pokazale, da nespečneži ne morejo zanemariti negativnih motenj; samo po eni sami neprespani noči je amigdala že hiperaktivna. Tisti, ki dobro spijo, so bolj pripravljeni na dnevne dejavnosti, lažje se osredotočijo na neko nalogo. Pri nespečnežih pa je moteno prepoznavanje, kaj je dejansko čustveni in kaj nevtralni dogodek, ves čas prevladujejo negativna čustva. Zato so na robu živčnosti. Ljudje v njihovi okolici to dobro čutijo, saj se pogosto znašajo nad bližnjimi.

Ribji strup in zanemarjena minerala

Dr. Al Sears, ameriški zdravnik, ki se je poglobljeno ukvarjal z motnjami spanja, je poskusil najti naravno pomoč za to težavo pri domorodcih na vseh petih kontinentih. Na izletu na Jamajki je naletel na posebno drevo, ki bi mu lahko rekli jamajški ribji strup. Tamkajšnji ribiči namreč v vodo zmečejo nekaj lubja tega drevesa, ki na ribe deluje pomirjevalno, da priplavajo tik pod površje, ribiči pa jih samo še zajamejo z mrežo. Očitno tudi na človeka deluje sedativno. V nasprotju z žižulami, ki jih lahko dobite na Primorskem, pa jamajškega ribjega strupa (rečejo mu tudi jamajški dren) pri nas ne boste našli.

Za spanje pa sta pomembna še dva, pogosto spregledana minerala: selen in cink. Selen je močan antioksidant, podpira imunski sistem in je pomemben za dobro delovanje žleze ščitnice, ki nadzira hormone vseh vrst. Tudi cink je vpleten v delovanje ščitnice. Ker ga v zemlji (oziroma v naši zelenjavi) skoraj ni več, ga večini ljudi primanjkuje. Če je v naših možganih cinka premalo, ne deluje sporočanje, da je človeku potreben počitek. In prav to lahko povzroči težave s spanjem. Cink namreč pomaga pri tvorbi melatonina, hormona, ki je bistven za dobro spanje.