Na kateremkoli koncu naše lepe Slovenije se znajdemo pozno poleti ali na začetku jeseni, se nam med vaškimi hišami in na opustelih domačijah ponujajo enaki prizori. Stotine zrelih jabolk leži na tleh, in ker ni nikogar, ki bi jih hotel ali utegnil pobrati, bodo tam tudi ostala do bridkega konca, v veliko veselje polhov, os in vsega drugega življa, ki obožuje okus po sadju.

Saj tudi vsega, kar dozori na domačih jablanah, pogosto ne utegnemo koristno porabiti. Zato tokrat ponujamo predlog, kako lahko porabimo jabolka katerekoli sorte, vsakršnega videza in okusa. Iz njih namreč lahko pripravimo okusno pijačo, ki pri nas ni tako razširjena kot v številnih evropskih deželah, pa tudi čez lužo jo radi pijejo – jabolčnik ali jabolčno vino.

Znanih je mnogo receptov za pripravo, saj so v vsaki deželi razvili svoje različice. Naš recept je preprost in zanj ne potrebujemo drugega kot:
– manjšo stiskalnico za sadje,
– mešalni aparat ali multipraktik,

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tekmovalec slovenskega MasterChefa prvič postal očka

Žiga Škvorc, ki je v deveti sezoni oddaje MasterChef Slovenija osvojil tretje mesto, je pred dobrim tednom dni prvič postal očka.

– tkanino za precejanje,
– vedro s pokrovom,
– jabolka,
– kvasovke,
– sladkor.

Če imamo možnost, izberemo sorte jabolk, ki vsebujejo več kislin, sicer pa bodo za domače jabolčno vino primerna vsakršna jabolka. Ker večina med nami nima doma večjih jabolčnih nasadov, se nabiranja jabolk, namenjenih za predelavo v vino, lahko lotimo tako, da jih vsako jutro poberemo pod drevesi. Sproti jih očistimo polžev in drugih nezaželenih »dodatkov«.

Priporočljivo je, da pred začetkom dela ocenimo, kolikšno količino pobranih jabolk bomo lahko sproti predelali v vino. Merilo naj nam bo domača stiskalnica ali domači sadni mlin in podobni pripomočki za mletje, kakršne marsikateri »domači mojstri« izumijo kar sami. Zakaj je pomembna kapaciteta stiskalnice ali sadnega mlina? Zato ker bomo ob preveliki količini pobranih jabolk porabili veliko časa za mletje in stiskanje, medtem pa bo sadna mezga začela oksidirati, kar ni zaželeno. Manjše količine jabolk, kakršne zberemo v vedrih, bomo lahko predelali sproti, v nekaj urah.

Pobrana jabolka umijemo in narežemo na koščke, ne da bi jih lupili, odstranjevali peške in peclje, seveda pa obrežemo nagnite dele jabolk. Mešalnik napolnimo do tretjine in sekljamo, dokler ne dobimo pireja, ki zlagoma rjavi. Tudi sok, iztisnjen iz tega pireja, bo sprva gost, moten in rjav, vendar bo jabolčno vino na koncu zorenja kristalno čisto. Dve porciji pireja stresemo v vrečko iz prepustne tkanine (gaza, muslin itd.), jo trdno zapremo in namestimo v stiskalnico. Med stiskanjem bo tekel moten jabolčni sok v posodo pod stiskalnico. Ko sok neha teči, vij odvijemo, vsebino vrečke pretresemo in jo znova stisnemo, kar lahko še enkrat ponovimo. Ostanke lahko ponudimo domačim živalim (pujsom, govedu ali kopitarjem). Tako stiskamo, dokler ne napolnimo posode, a ne toliko, da ne bi ostalo nekaj prostora za vrenje.

Dodamo kvasovke, ki jih kupimo pri ponudnikih pripomočkov za vinarje. Upoštevajmo navodila glede količine! Obstaja več tipov kvasovk, namenjenih za različna vina, in zakaj ne bi pripravili tudi več različnih jabolčnih vin, različnega okusa?

Potem posodo zapremo, vendar ne povsem trdno, tako da prepušča pline, ki nastajajo pri vrenju; lahko pa posodo opremimo z oddušnikom. Pomembno je, da preprečimo dostop žuželkam. Vrenje se začne še isti dan, kar nakazujejo mehurčki, ki se kmalu zgostijo v peno. Čez nekaj dni se bo vrenje upočasnilo, zato tekočini dodamo nekaj sladkorja, približno kakih 10 dag na liter. Sladkor v prahu se hitreje topi kakor kristalni sladkor. Najboljše je, da ga imamo pripravljenega ob posodi, v kateri poteka vrenje, tako da lahko nadzorujemo nastanek pene, ki nakazuje vrenje. Ko se vrenje konča, posodo neprepustno zapremo in pustimo stati do naslednjega poletja.

Junija naslednje leto tekočino pretočimo v manjše pletenke (od 5 do 10 l) in pri tem znova dodamo sladkor, približno enako količino kot ob začetku priprave vina. Če vino takrat še ni povsem presojno, ga precedimo. Po tem drugem sladkanju pustimo vino stati še kak mesec, šele potem je popolnoma zrelo in primerno za pitje. Pri tem bodimo potrpežljivi, saj je bolje počakati kak mesec, kot pa začeti piti prezgodaj. V nekaterih posodah drugič dodani sladkor sproži povretje in nastane nekoliko peneče se jabolčno vino. Če počakamo še nekaj časa, se bo razvilo bolj suho in močnejše vino.

Kdor rad preizkuša nove recepte, lahko počaka in čez nekaj mesecev doda še eno porcijo sladkorja. Tako nastajajo nove pijače in novi okusi …