Da bi ugotovili izpostavljenost prebivalstva zdravju škodljivim transmaščobnim kislinam, se je letos v Sloveniji začel izvajati triletni državni raziskovalni projekt, katerega prvi izsledki so pokazali, da margarine na prodajnih policah v Sloveniji transmaščobnih kislin skoraj ne vsebujejo. Nasprotno pa velja za pekarne in slaščičarne ter za njihovo proizvodnjo nepredpakiranih živil, kjer potrošnik običajno nima na voljo seznama sestavin. Gre za zelo širok nabor živil, ki so naprodaj v pekarnah, delikatesah, slaščičarnah in restavracijah ter obsegajo pomemben del prehrane Slovencev.

Znatne količine transmaščobnih kislin so našli v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki jih uporabljajo v živilski dejavnosti. Te maščobe se prodajajo na debelo v veleprodaji in torej niso dostopne potrošnikom neposredno v trgovinah, kljub temu pa lahko ogrožajo zdravje ljudi kot sestavina v drugih živilih. »Zelo pogosto prisotnost delno hidrogeniranih maščob so ugotovili pri piškotih, rastlinskih nadomestkih smetan, pri prigrizkih, pecivu in žitnih ploščicah,« je povedal vodja raziskovalnega projekta, doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Zakonodaja Evropske unije uporabe delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih še ne omejuje, so pa takšne omejitve uvedle posamezne države. Prva med njimi je bila Danska, kjer je že od leta 2004 prepovedano prodajati živila z več kot 2 g transmaščobnih kislin v 100 g maščobe. Ugotovitve potrjujejo, da bi bilo vsebnost transmaščobnih kislin v živilih tudi v Sloveniji dobro omejiti s predpisi.

Le sestavine je treba prebrati

V preteklosti so za največji vir transmaščobnih kislin veljale margarine. Te so bile namreč proizvedene s postopkom delnega hidrogeniranja, pri katerem so tekoča rastlinska olja postala trdna tudi pri sobni temperaturi, žal pa ob tem neizogibno nastajajo tudi transmaščobne kisline. Tako proizvedene margarine so bile zelo uporabne in veliko dostopnejše od masla. Njihova uporaba se je zelo razširila, ne le v gospodinjstvih, temveč tudi v industrijski proizvodnji živil. Vendar pa se je odtlej proizvodnja margarine močno spremenila. Ko so raziskovalci ugotovili negativne vplive transmaščobnih kislin na zdravje, so odgovorni proizvajalci začeli postopoma ukinjati zastarelo tehnologijo hidrogeniranja maščob in jo nadomeščati s tako imenovano transesterifikacijo.

Rezultati raziskave so torej pokazali, da v slovenskih trgovinah skoraj ne moremo najti margarin, ki bi med sestavinami imele navedene delno hidrogenirane rastlinske maščobe. Izmed 43 različnih margarin, dostopnih v trgovinah sedmih različnih trgovskih verig v Sloveniji, sta imeli le dve kot sestavino navedeno delno hidrogenirano rastlinsko maščobo. Resničnost navedb proizvajalcev na označbah margarin so preverili tudi z laboratorijskimi analizami, izvedenimi na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskava je potrdila, da se na označevanje uporabe delno hidrogeniranih maščob v margarinah lahko zanesemo in se potrošniki lahko tudi tistima dvema margarinama, ki vsebujejo transmaščobne kisline, preprosto izognemo – le sestavine je treba prebrati.

Margarina nič več v nemilosti?

Vzorčenje trdih rastlinskih maščob pri različnih nosilcih živilske dejavnosti je izvedla inšpekcijska služba pod okriljem Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je na različnih območjih države obiskala 34 pekarn in slaščičarn. Evidentirali so 56 margarinam podobnih vzorcev, vsi različni vzorci pa so bili nato analizirani. »Rezultati analiz trdih rastlinskih maščob pri nosilcih živilske dejavnosti so bili veliko slabši v primerjavi z margarinami, ki so dostopne v trgovinah. Kar približno ena tretjina margarinam podobnih maščob v živilskih obratih je presegla na Danskem uveljavljeno omejitev vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, v nekaterih vzorcih smo jih našli celo devet odstotkov. Kar pri 38 odstotkih v vzorčenje vključenih nosilcev živilske dejavnosti smo našli maščobe, ki so vsebovale več kot 2 odstotka transmaščobnih kislin. Tako se kljub dokazanim tveganjem za zdravje delno hidrogenirane rastlinske maščobe še vedno uporabljajo pri proizvodnji nepredpakiranih živil v pekarstvu in slaščičarstvu. Običajno so tovrstne maščobe cenejše, manj občutljive za procese staranja in zato podaljšujejo obstojnost živil, hkrati pa tudi ugodno vplivajo na senzorične lastnosti izdelkov, tudi okus,« je pojasnil Pravst in dodal, da so že začeli dodatno ozaveščati podjetja o uvajanju dobrih praks za zmanjšanje transmaščobnih kislin v živilih, med drugim odsvetujejo uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob.«

Prav na osnovi rezultatov projekta Transmaščobe v živilih ter ocene tveganja za zdravje prebivalstva bo Slovenija lahko uveljavila omejitev teh maščob za vsa živila, tudi za tista, ki prihajajo k nam iz drugih držav. 

Povezane z rakom in alergijami pri otrocih: Maščobe s transmaščobnimi kislinami so posebna vrsta maščob, pri delovanju človeškega telesa niso potrebne, naravno so v hrani v precej nizkih količinah. So škodljiva sestavina živil, katerih uživanje poviša koncentracijo slabega holesterola in zniža koncentracijo dobrega, ter predstavljajo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povezane pa so tudi z nastankom nekaterih vrst raka (dojke, debelega črevesa), preeklampsije pri nosečnicah in z astmo in alergijami pri otrocih. Zato je pomembno vedeti, koliko takšnih maščob zaužijemo, in ta vnos čim bolj omejiti.