Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma, za katero je značilen nereden in hiter utrip srca. Zaradi nenormalne električne aktivnosti dražljaj v preddvorih ni več ritmičen, temveč prične krožiti, preddvora in prekata pa se ne krčita več povezano in usklajeno. Srce utripa neredno in prečrpa manj krvi kot sicer; prekrvitev tkiv, tudi srca in možganov, se poslabša. To seveda lahko pripelje do hudih posledic, tudi do večkrat usodne možganske kapi. Zato pojdimo k zdravniku vedno, kadar »čutimo« srce in smo nenavadno utrujeni.

Nevarnost strdkov

Prva huda nevarnost srčne aritmije, med katerimi je najpogostejša ravno atrijska fibrilacija, so krvni strdki, ki najpogosteje nastanejo v tako imenovani avrikuli levega preddvora. Če se del strdka odtrga in zaide v veliki krvni obtok, govorimo o emboliji, ki lahko povzroči zaporo kjerkoli v telesu, vendar zaradi sestave krvnih žil strdek največkrat zanese v arterije, ki prehranjujejo možgane in povzročijo možgansko kap.

Kdaj k zdravniku?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vid Valič ima srečo s spalnimi navadami hčere

Vid Valič in njegova partnerka Valentina sta se junija leta 2022 razveselila rojstva prvorojenke. Zdaj pa je razkril nekaj podrobnosti družinskega življenja.

Možganske kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo so obsežne, neredko smrtne ali pa vodijo v trajno invalidnost. Zato moramo biti pozorni na vsako pospešeno in neredno bitje srca, saj je to najpomembnejše za zgodnje prepoznavanje atrijske fibrilacije. Nereden utrip srca je znak, da moramo takoj obiskati osebnega zdravnika!

Včasih ni simptomov

Atrijsko fibrilacijo pa je vendarle včasih težko prepoznati, saj motnja srčnega ritma ne povzroča nujno tudi tipičnega nerednega bitja srca. Simptomi se lahko pokažejo v obliki napadov ali pač ne. Mnogi namesto tega opazijo slabšo telesno zmogljivost, oteženo dihanje ter občutijo nelagodje in bolečino v prsnem košu. Neredko pa spremembe ugotovi šele zdravnik, in sicer ob merjenju krvnega tlaka. Zdravnik neredno utripanje srca zazna z otipavanjem bolnikovega pulza in poslušanjem srca. Atrijsko fibrilacijo pa zatem dokončno potrdi s posnetkom EKG.

Kdo je ogrožen?

Motnjo srčnega ritma doživi kar vsaka četrta oseba, starejša od 40 let, pogostnost vsekakor narašča s starostjo. Večkrat za njo trpijo ljudje z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, koronarno boleznijo in tisti z boleznimi srčnih zaklopk, predvsem mitralne zaklopke. Pojavlja pa se tudi pri bolnikih s čezmernim delovanjem ščitnice. Med dejavniki, ki lahko sprožijo atrijsko fibrilacijo, je tudi čezmerno uživanje alkohola. Pravzaprav jo po nekaj kozarcih vina preveč mnogi prvič občutijo in gredo k zdravniku.

Pozor, možganska kap!

Tveganje za možgansko kap je pri ljudeh z atrijsko fibrilacijo petkrat večje kot pri zdravih ljudeh. Skoraj tri milijone ljudi vsako leto doživi možgansko kap, ki je posledica atrijske fibrilacije. Žal, ugotavljajo kardiologi, je motnja ritma razpoznana pozno, neredko šele po preboleni možganski kapi.

Možganska kap pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo nastopi kot posledica strdkov, ki nastanejo v preddvorih. Ti strdki se odtrgajo in povzročijo zaporo možganske arterije in možgansko kap.

V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4000 ljudi na leto. Čeprav se umrljivost zaradi možganske kapi tako pri nas kot v svetu znižuje, pa samo pri nas vsako leto zaradi nje umre 2000 ljudi. Možganska kap ostaja tretji najpogostejši vzrok umrljivosti bolnikov po svetu in pri nas ter vodilni vzrok invalidnosti.

Jo lahko preprečimo?

Pozorni moramo biti na svoje počutje, skrbeti za normalne vrednosti krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola ter zdraviti morebitna srčna obolenja. Pomembno je tudi, da vzdržujemo normalno telesno težo in da vsestransko živimo zdravo. Čim bolj zgodnje je zdravljenje možganske kapi, tem učinkovitejše je. Zato zdravniki vsem, ki opazijo prve znake možganske kapi, kot so povešenost ustnega kota, motnje govora in ohromela roka, svetujejo, da takoj pokličejo na številko 112.

Stalna in začasna

Atrijska fibrilacija je pri bolnikih lahko stalna, lahko pa se simptomi pojavijo tudi v obliki napadov. Bolnikom z atrijsko fibrilacijo, posebno če so ti starejši, imajo še druga obolenja in motnje ritma, zdravniki predpišejo zdravila za upočasnitev srčnega utripa.

Kadar pa se atrijska fibrilacija pojavlja v napadih in imajo bolniki ob motnji še veliko drugih težav, se za zdravljenje lahko uporabijo metode, s katerimi skušajo ponovno vzpostaviti normalen in reden sinusni ritem. Normalen sinusni ritem lahko kratkoročno vzpostavijo s konverzijo ritma z elektrošokom, dolgoročno pa uporabljajo ablacijo. Z njo je veliko dobrih izkušenj tudi v Sloveniji in jo opravljajo v večjih kliničnih centrih.

Za preprečevanje krvnih strdkov pa zdravniki predpišejo tudi antikoagulacijska zdravila, ki zmanjšujejo strjevanje krvi in tako preprečujejo nastanek krvnih strdkov. Po domače jim pravimo kar zdravila za redčenje krvi. Zadnje čase spadajo med najuspešnejša zdravila zaviralci vitamina K, ki zavrejo delovanje tistih encimov pri strjevanju krvi, ki v jetrih nastanejo s pomočjo vitamina K. Najpogosteje predpisan je varfarin.