Sadeže, kot so jabolka, hruške, kaki in druge, in zelenjadnice, predvsem jušno zelenjavo, pa tudi listno, lahko posušimo kar v domačih plastičnih sušilnikih za sadje ali v domači pečici.

V slovenski Istri, v vasici Trebeše pri Gračišču, Urška Klančar in njen partner Marko Perklič na svoji ekološki sadjarski kmetiji Marima v sadovnjakih pridelujeta sadje za sušenje. Zaradi pridelave oljk negujeta tudi svoje oljčne nasade. »Odkar sva pred 12 leti posadila svoj prvi oljčnik, je najina skupna ljubezen postalo ukvarjanje s kmetijstvom,« pripoveduje Urška Klančar, ki je sicer magistrica znanosti s področja agronomije, njen partner Marko Perklič, s katerim skupaj vodita kmetijo, pa diplomirani ekonomist.

Izberite zrele in zdrave sadeže!

Na tej ekološki kmetiji sadje sušijo v ekoloških lesenih sušilnicah na vroč zrak. Sušenja sadja pa se lahko lotimo tudi v domačem gospodinjstvu. Za sušenje je najbolje izbrati zdrave, zrele in kakovostne sadeže, ki po možnosti niso bili obdelani s fitofarmacevtskimi sredstvi. »Za sušenje je namreč izredno pomemben dober izbor sadja. Le iz ustrezno zrelih plodov lahko dobimo okusno suho sadje. Sadeži, ki niso dovolj zreli, so gnili ali plesnivi, niso primerni za sušenje. Zaradi enega plesnivega sadeža se nam namreč lahko pokvari ves pladenj suhega sadja.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Se vas loteva prehlad? Pojejte kaki!

V naslednjih hladnih mesecih si le večkrat privoščite kaki. Vitamini v slastnem sadežu bodo povečali vašo odpornost.

V sušilniku za sadje ali v domači pečici

Sadeže za sušenje ustrezno pripravimo. Kako? »Umito in osušeno sadje narežemo na krhlje ali koščke. Zložimo jih v sušilnik za sadje. Sušimo jih pri temperaturi od 40 do 60 stopinj Celzija. Čim manjši bodo koščki sadja, tem krajši bo čas sušenja. Če v sušilniku lahko temperaturo nastavite, je treba paziti, da temperatura sušenja ne preseže 60 stopinj. Dolžina trajanja sušenja je odvisna tudi od sadne vrste. Doma lahko manjše količine sadja sami posušite v manjših plastičnih sušilnikih za sadje. Posušite ga lahko tudi v domači pečici, vendar je kakovost tako posušenega sadja običajna nekoliko slabša. Za tovrstno sušenje so primerne sadne vrste, ki se preprosto sušijo, kot so slive, jabolka in podobno. Nekatere sadne vrste, ki zorijo poleti, na primer fige, lahko preprosto posušimo na soncu.«

Manjši sadeži z močno aromo

Sušimo lahko skorajda vse vrste sadja. »V okviru posamezne sadne vrste so nekatere sorte primernejše za sušenje. Zanje je značilno, da so sadeži manjši in da imajo močno aromo oziroma okus. Veliki sadeži se teže sušijo. Na primer, najprimernejša sorta fig za sušenje pri nas je miljska figa. Vendar na naši kmetiji poleg nje sušimo tudi številne druge sorte fig.«

Pomembno je tudi, da izberemo ekološko pridelano sadje. Med sušenjem sadje izgubi vodo. To pomeni, da je v suhem sadju veliko sladkorja in drugih snovi, ki so v svežih sadežih v manjših koncentracijah. Koncentracije fitofarmacevtskih sredstev so tako v svežem sadju nizke, ko pa sadju s sušenjem odvzamemo vodo, se ta koncentracija zelo poveča.

Kratek čas pri nizki temperaturi

Kako sušiti sadje, če želimo, da bo ohranilo čim več koristnih snovi? Posušiti ga moramo v čim krajšem času. Čim dlje sadje sušimo, tem več koristnih snovi izgubimo. Prav tako ga moramo sušiti pri čim nižji temperaturi. Čim višja je temperatura, tem več koristnih snovi razpade. Pri višini temperature sušenja je treba upoštevati, ali sušimo celo sadje ali narezano in razkoščičeno in katero sadje sušimo. Jabolka lahko sušimo pri nižji temperaturi kot fige ali kaki.

Tudi zelenjavo lahko posušimo!

V domačem sušilniku posušimo tudi zelenjavo. Največkrat ljudje doma sušijo jušno zelenjavo, torej korenček, peteršilj, por, čebulo, česen, papriko, zeleno in podobno. Zdravo, dozorelo in v vodi oprano zelenjavo narežemo in zložimo v sušilnik. Vsako vrsto zelenjave sušimo posebej, kajti po debelini in zgradbi so si posamezne vrste preveč različne, da bi jih lahko sušili skupaj. Šele nato iz različnih vrst posušene zelenjave naredimo mešanico. V domačih sušilnikih lahko sušimo tudi listnato zelenjavo, na primer blitvo, špinačo, ohrovt, zelje in drugo; prav tako plodovke: jajčevce, paradižnik in bučke. Listnato zelenjavo sušimo celo in jo nato posušeno zdrobimo ali zmeljemo v prah. Plodovke zrežemo in nato zložimo v sušilnik.

Shranjujmo v steklenih kozarcih

Posušeno sadje in zelenjavo moramo primerno shraniti. Doma posušeno sadje, ki je brez kakršnih koli dodatkov, ima običajno rok trajanja eno leto. Najprimerneje ga je shraniti v steklen kozarec s pokrovom ali v kovinsko posodo s pokrovom. Pomembno je, da pokrov dobro tesni. Če želimo suho sadje shraniti za dalj časa, ga je dobro za dva dneva postaviti v zamrzovalnik. S tem uničimo morebitne škodljivce, ki bi se pozneje lahko namnožili v suhem sadju. Pri shranjevanju sadja moramo biti pazljivi, da je to dovolj suho, sicer se nam bo pokvarilo. Če nismo prepričani, da smo sadje dovolj dobro posušili, je bolje, da ga shranimo v zamrzovalni skrinji.