Če bi pred desetletji govorili o presežkih hrane, bi nas marsikdo debelo pogledal. Danes je zgodba popolnoma drugačna – še pomislimo ne, da bi hrane lahko začelo primanjkovati. Ko imaš na dosegu roke vsaj pet trgovin, do stropa založenih z dokaj poceni hrano, pač ne razmišljaš o tem. Ker je hrana dostopna, je komu popolnoma vseeno, če pripravlja prevelike količine hrane in presežke nato malomarno zavrže. Ali pa je to le popačena slika in smo Slovenci v resnici bolj ozaveščeni in spoštljivi do hrane?

Nedavno smo na nekem posvetu poslušali Tadejo Kvas Majer, generalno direktorico Direktorata za kmetijstvo, ki je govorila o tem, kako pomembna je čista zemlja – takšna pa ostane le v primeru, ko z njo ravnamo spoštljivo. Spoštovanje se mora začeti že pri sami obdelavi zemlje ter nadaljevati pri pridelavi hrane in pozneje pri porabi. Nič od tega namreč ni samoumevno, ne čista zemlja in ne obilica hrane, pa čeprav o tem, dokler imamo vsega v izobilju, pogosto premalo razmišljamo. Tadeja Kvas Majer je na posvetu med drugim opozorila na naš odnos do presežkov hrane v kuhinji. Kot primer dobre prakse na tem področju je omenila Nizozemsko, katere prebivalci naj bi bili zelo izbirčni pri živilih, a zaradi iznajdljivosti pridelajo zelo malo odvečnih živil, ki bi romala na odpad. »Nizozemci imajo radi lep obrezan korenček in drugo zelenjavo, zato tudi v restavracijah skrbijo, da na krožnikih ponudijo le najlepše dele zelenjave. Vendar pa pri tem presežkov, ki jih obrežejo, nikakor ne zavržejo, temveč jih posušijo in pozneje uporabijo za kuhanje juh,« smo izvedeli in začeli razmišljati, kako malo je treba, da se svet počasi začne vrteti v pravo smer. Nizozemska pa ni edini svetli primer na tem področju. Letos je Francija postala prva država na svetu, ki je supermarketom prepovedala metanje neprodane hrane v smeti. 

Ne meč’mo hrane stran!

Presežki hrane povzročajo težave povsod v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. Razlika je le v tem, da znajo odvečno hrano ponekod spretno uporabiti, drugod pa malomarno roma v smeti. Na to pri nas opozarjajo Ekologi brez meja, ki so pred dnevi v okviru projekta Ne meč’mo hrane stran! pripravili slovensko premiero istoimenskega dokumentarnega filma. Mlada kanadska avtorja Jen in Grant sta se v filmu Ne meč’mo hrane stran (Just Eat It) lotila raziskovanja zavržkov hrane na kmetijah, v trgovini in tudi v svojem hladilniku. Potem ko sta na lastne oči videla ogromne količine zavržene hrane, sta se odločila za šestmesečni poskus: v tem času hrane ne bosta več kupovala, ampak bosta živela zgolj od tistih živil, ki jih nameravajo zavreči ali so jih že zavrgli.

Kako velika težava bodo v prihodnosti zavržki hrane, je namreč najbolj odvisno od vsakega posameznika posebej, kar potrjuje tudi mag. Saša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v Ljubljani. In pojasnjuje, da velika količina zavržene hrane tudi pri nas nastane prav v gospodinjstvih. »V njih nastane kar 42 odstotkov zavržkov hrane,« je jasna.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Spoznajte mamo župana Zorana Jankovića: Če se ne bi poročila, bi bila političarka

Ivanka Janković, rojena Potecin, je gospa z veliko začetnico. Ne zato, ker je mama ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ga sicer obožuje. Kompliment si je prislužila kar sama. Ker je znala življenje ter njegove vzpone in padce sprejemati s pokončno glavo in zdravo trmo.

Načrtujmo svoj nakup

»V gospodinjstvu so zelo pomembni načrtovanje nakupa hrane, ustrezno skladiščenje in po potrebi konzerviranje že pripravljene hrane. Predvsem globoko zamrzovanje hrane velja za eno izmed najbolj primernih oblik konzerviranja oziroma ohranjanja hrane za dalj časa,« razkriva Saša Dragar Milanovič, ki opaža, da postajamo Slovenci tudi na tem področju vse bolj ozaveščeni. »Naša država statistično ne zaostaja veliko za dobrimi praksami v EU. Lahko bi celo rekli, da je zahodna Evropa, kar se hrane tiče, zelo potrošniško naravnana, kar v praksi pomeni razliko med tistim, kar se nakupuje, in tistim, kar gospodinjstvo dejansko potrebuje. Globalne razmere in porast socialno ogroženih v teh državah pa so sprožili trajno kampanjo racionalnega ravnanja s hrano. Tudi politika Evropske unije 'krožnega gospodarstva', ki temelji na tem, da uporabnih surovin in materialov preprosto ne zavržemo, ampak jih znova uporabimo, pripomore k razmišljanju, da je treba podobno narediti s hrano.« Zelo ozaveščeni so slovenski trgovci, sogovornica jih pohvali, da vsakodnevno sodelujejo z dobrodelnimi oziroma humanitarnimi organizacijami, kot so Rdeči križ, Karitas, Lionsi, Filantropija in drugi. »Ogromne količine hrane, ki je povsem neoporečna in varna, večje trgovske verige s pomočjo humanitarnih organizacij donirajo socialno ogroženim ljudem v Sloveniji. To je gotovo gesta trgovcev, ki jo je treba pohvaliti in javno predstaviti. Seveda pa se nič ne bi dalo storiti, če ne bi obstajalo nešteto prostovoljcev in srčnih ljudi, ki v humanitarnih organizacijah skrbijo, da ta podarjena hrana najde pot do tistih, ki jo potrebujejo. Zato odgovorno trdimo, da nikomur v Sloveniji ni treba biti lačen. Je pa včasih težko premagati občutek stigmatizacije pri sebi zaradi socialnih razmer in oditi do humanitarnih organizacij ter prevzeti donirano hrano.«

Presežki hrane torej potrebujejo le še odgovorne in ozaveščene potrošnike, ki hrane samo zato, ker je dostopna, ne bodo metali proč. »Že naše babice so dejale, naj si vsak na krožnik vzame le toliko, kolikor bo lahko pojedel. V teh besedah in v tej simboliki je skrito danes ciljno načelo sodobne potrošniške družbe, ki temelji na vodilu, naj si vsak nakupi le toliko živil, kolikor jih bo zase oziroma za svojo družino lahko porabil tako, da bo odpadkov čim manj,« konča Saša Dragar Milanovič z uporabnim nasvetom. Ga boste upoštevali?

Kako zmanjšati presežke hrane v svojem domu? 

Iz starega kruha si naredite drobtine, kruhove rezine ali cmoke. Seveda to storite pravočasno, torej še preden kruh splesni. Takrat postane neuporaben in ga lahko kvečjemu nadrobite kokoškam. 

Sadje, ki gre proti koncu, uporabite za kompot. 

Prezrele banane spremenite v bananin kruh. 

Koreninice mlade čebule namesto v koš postavite v kozarec vode, jo vsak dan zamenjajte in že čez nekaj dni boste imeli novo mlado čebulo. To samo odrežite in počakajte, da znova zraste. Podobno lahko naredite tudi s strženom solate, ki ga navadno zavržemo. Postavite ga v posodi z vodo na okensko polico, rezultat bi moral biti viden prej kot v dveh tednih. 

Tudi navadno čebulo lahko znova »oživite«, le malo dalj časa bo trajalo (približno štiri mesece).

Potrebujete trši krožec čebule s koreninicami, ki ga navadno zavržemo. Posadite ga v zemljo in občasno zalivajte. 

Če imate doma meso in zelenjavo, ki ju ne boste pravočasno uporabili, hrano zamrznite. Tam bo varno počakala do takrat, ko vam bo prišla prav. 

Iz enega stebelca bazilike z nekaj lističi lahko ustvarite cel grmiček. Vse, kar je za to potrebno, je namakanje stebelca v kozarčku z vodo na okenski polici, da se razvije koreninski sistem (to traja približno tri tedne). Nato steblo bazilike skupaj z razvitimi koreninicami posadite v lonček z zemljo, ga postavite na sončno mesto in redno zalivajte. Ko vso zraslo baziliko porabite (razen enega stebla), postopek ponovite. 
Ste skuhali preveč golaža ali katere druge jedi na žlico? Zamrznite presežek in uporabite na dan, ko boste imeli preveč dela, da bi imeli čas kuhati še kosilo. 

Iz presežka pire krompirja naredite krompirjeve cmoke in jih zamrznite. 

Odvečne skuhane testenine lahko naslednji dan gratinirate ali pa pripravite makaronovo solato (dodate na primer zelenjavo, sir feta, tunino ali šunko, žlico majoneze, solite in po želji okisate). 

Presežek riža vam lahko služi za okusno večerjo ali zajtrk, iz njega si skuhajte mlečni riž, lahko pa ga tudi ocvrete kot začinjene riževe kroglice. 

Stebla peteršilja posušite in jih uporabite kot začimbo v juhi. Tudi čebulne olupke lahko dodate juhi – juhi bodo dali temnejšo barvo.

V Sloveniji poznamo dva roka uporabe.
Verjetno ste na živilih, ki jih kupite v trgovini, že opazili, da sta na izdelkih dve različni navedbi roka trajanja, to sta »porabiti do« in »uporabiti najmanj do«. V prvem primeru je to absolutni rok, v drugem primeru pa relativni. To pomeni, da je lahko živilo po tem roku še vedno primerno za uporabo, če pri vizualnem in organoleptičnem pregledu ne kaže sprememb.