VZROKI DEBELOSTI

Povprečna oseba na dan sprejme približno 250 odločitev, povezanih s hrano. V sodobni kulturi obilja te odločitve pogosto nimajo nobene zveze s fizično potrebo po vnosu energije v telo. S hrano zadovoljujemo tudi številne psihološke potrebe. Zaslepljeni s psihološkimi odzivi, ne znamo več prepoznati sporočil, ki nam jih pošilja telo, in se ujamemo v past nenehnega boja s kilogrami. Dr. med. Katarina Planinec v članku Debelost je (ozdravljiva) bolezen navaja, da je bistvo debelosti povečan vnos hrane, bodisi količinsko bodisi zaradi nepravilne izbire živil. V 80 odstotkih gre za motnje prehranjevanja, kar pomeni nepravilno izbiro živil in razporeditev obrokov. 20 odstotkov je motenj hranjenja, kjer gre za prenajedanje in je potrebna pomoč psihologa oz. psihiatra. Vzroki debelosti so lahko določene osebnostne lastnosti, na primer nizka samozavest, velika občutljivost in nagnjenost k perfekcionizmu. Ljudje s temi lastnostmi pogosteje razvijejo motnjo, ki ji strokovnjaki rečejo čustveno prenajedanje. Gre za kompulziven, nenadzorovan vnos hrane. Oseba, ki se čustveno prehranjuje, ne uživa v hrani. Ne je zato, ker bi bila lačna, pač pa s hrano nadomešča nerešene čustvene težave. Najpogostejši vzroki čustvenega prenajedanja so depresija, strah, jeza, napetost, sram. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Oseba, ki se čustveno prehranjuje, ne uživa v hrani. 
Najpogostejši vzroki čustvenega prenajedanja so depresija, strah, jeza, napetost, sram.

ČUSTVENO PRENAJEDANJE IN PRENAJEDANJE ZARADI STRESA Psihiatrinja Susan Alberts v knjigi 50 načinov, kako se tolažiti s hrano (50 ways to soothe yourself with food) opisuje čustveno prehranjevanje kot večni boj z dvojnimi občutki. Čustveni jedec ali jedka uživata hrano, da bi se potolažila. Toda takšna tolažba je kratkotrajna in dvorezna, saj uživanje prepovedanih obrokov povzroči negativne občutke slabe vesti. Susan Alberts definira čustveno prehranjevanje kot uživanje hrane, namenjeno izboljšanju počutja, pomiritvi ali izogibanju svojim čustvom. Pri tem ločuje čustveno prehranjevanje in prehranjevanje, ki je posledica stresa. Čustveno prehranjevanje je prehranjevanje, ki ga ne spodbudi lakota, pač pa katero koli čustvo, tudi pozitivna čustva, kot sta sreča in veselje. Prehranjevanje, ki je posledica stresa, pa je neposreden odgovor na vznemirjajočo situacijo. 

HRANA, KI POMIRJA

Da se mnogi zatečejo po tolažbo k hrani, ni naključje. Če hrana resnično ne bi pomagala k boljšemu počutju, zagotovo ne bi toliko ljudi posegalo po njej v ta namen. Nekatere vrste hrane (npr. čokolada, ki spodbuja nastajanje hormona sreče serotonina) s svojimi biokemičnimi učinki spodbudijo v možganih reakcije, ki jih prepoznamo kot občutke ugodja. Določene vrste hrane povezujemo s pozitivnimi čustvi, ker nam tako narekuje naša kultura (npr. oglasi). Prehranjevanje pogosto povezujemo z raznimi praznovanji, ki so, kajpak, pozitivna izkušnja. Zanimivo je, da je hrana, s katero se tolažimo, zelo podobna ne glede na to, v kateri od zahodnih držav živi čustveni jedec. Psihiatrinja Susan Alberts navaja nekaj jedi, s katerimi se najpogosteje tolažijo Američani. To so pire krompir, testenine s sirom, čips in piščančja juha. Mnenje strokovnjakinje je, da je hrana, ki nam prinaša ugodje, povezana z jedmi, s katerimi so nas starši pocrkljali v otroštvu. Zanimiv je tudi podatek, ki ga navaja prehranski psiholog in avtor knjige Hranjenje brez misli: zakaj pojemo več, kot mislimo (Mindless Eating: Why We Eat More Than We Think) Brian Wansik. Wansik na svoji spletni strani mindlesseating.org namreč ugotavlja, da se jedi, s katerimi se tolažijo moški, v večini primerov razlikujejo od tistih, ki pomirjajo ženske. Medtem ko moške v dobro voljo spravijo tople kuhane jedi, saj jim dajejo občutek, da nekdo lepo skrbi zanje, se ženske raje tolažijo z različnimi prigrizki.  

ŠKODLJIVE NAVADE

Prof. Ben C. Fletcher, dr. Karen Pine in dr. Danny Penman v knjigi Dieta brez diete (Tuma, 2009) pišejo, da se debeli in vitki ljudje med seboj ne razlikujejo po količini zaužite hrane ali po tem, koliko telovadijo, pač pa je glavna razlika med enimi in drugimi odnos do sveta. Odkrili smo, da imajo srečni, odprti ljudje celo zbirko navad in lastnosti, zaradi katerih ostajajo vitki. Po drugi strani pa imajo debeli ljudje navade, ki zagotavljajo redno kopičenje odvečnih kilogramov. Koncept  vitkosti, ki so ga izdelali trije strokovnjaki, temelji na znanosti FIT – znanosti ogrodja za notranjo transformacijo. FIT izmeri posameznikove psihološke lastnosti, pet ključnih elementov razmišljanja, ki se imenujejo konstante, in 15 različnih vidikov vedenja oziroma vedenjskih dimenzij. Ugotovili so, da zmožnost spreminjanja vedenja, zmožnost odzivanja na podlagi zavestne odločitve namesto iz navade, želja po preizkušanju novosti, razumevanje drugih načinov vedenja in širjenje vedenjskih vzorcev pozitivno vplivajo na težo, pa tudi na splošno zdravje posameznika. S programom, opisanim v svoji knjigi, svetujejo, kako shujšati zgolj s spreminjanjem svojega vsakdana.  

Vzroki debelosti so lahko določene osebnostne lastnosti, na primer nizka samozavest, velika občutljivost in nagnjenost k perfekcionizmu.Medtem ko moške v dobro voljo spravijo tople kuhane jedi, saj jim dajejo občutek, da nekdo lepo skrbi zanje, se ženske raje tolažijo z različnimi prigrizki.Kadar hujšate, rezultate raje kot s tehtanjem ocenjujte z merjenjem obsega pasu.