Poleg kronološke starosti, ki pove, koliko let je že minilo od našega rojstva, poznamo tudi biološko starost. Ta razkriva starost telesnega sistema in je pomembnejša, saj natančneje napoveduje, kako dolgo bomo živeli. Nanjo vplivajo različni dejavniki, predvsem pa življenjski slog, vključno s telovadbo, prehrano, stresom in spanjem. Če ste na primer stari 40 ali 50 let, je vaše telo po zaslugi zdravega življenjskega sloga lahko mlajše tudi do 20 let, ali nasprotno, ob pomanjkanju gibanja, kajenju, stresu tudi precej starejše.   

Svojo biološko starost lahko izračunate z elektronskim kalkulatorjem, ki ga najdete na spletni strani https://www.worldfitnesslevel.org, ali pa kar na roke, pri čemer je treba upoštevati kondicijsko pripravljenost, telesno sestavo in življenjski stil.  

Srčni utrip v mirovanju
Srce je najpomembnejši telesni organ. Normalen srčni utrip je med 60 in 100 udarci na minuto. Položite palec in sredinec desne roke na levo zapestje in začutite pulz, 15 sekund štejte srčne utripe in dobljeno številko pomnožite s 4, da dobite svoj srčni utrip na minuto.

Nižji srčni utrip kaže, da je vaše srce močno, zdravo, medtem ko višji utrip priča o tem, da je srce šibkejše in manj učinkovito.  

Prištejte 1 leto svoji kronološki starosti, če je vaš srčni utrip v mirovanju 100 ali več na minuto.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Gibljivost
Se še vedno lahko z rokami dotaknete prstov na nogi? Sedite na tla, hrbet imejte zravnan, noge skupaj in roke iztegnjene v višini ramen. Iztegnite noge (s kredo označite na tleh črto pri peti) in se z zgornjim delom telesa spustite navzdol, da se z rokami čim bolj približate prstom na nogi (ponovno narišite na tla črto, do kam ste segli s prsti). Zdaj z metrom izmerite razdaljo med obema črtama.

Prištejte svoji kronološki starosti 1 leto, če je razmik med črtama večji od 25 cm.

Odštejte 1 leto, če je manjši od 12 cm.

Pri rezultatu od 13 in 24 ne prištevajte in ne odštevajte.

 
Moč
Naredite toliko sklec (naslonjeni na kolena oziroma ženskih sklec), kolikor lahko brez premora. Telo naj bo med vajo vzravnano, ko se spustite, se z brado skoraj dotaknite tal.

Prištejte kronološki starosti 1 leto, če ste naredili 10 sklec ali manj.

Ne prištevajte in ne odštevajte za rezultat med 10 in 19.

Odštejte 1 leto, če ste jih naredili med 20 in 29 ter odštejte 2 leti, če ste jih naredili več kot 30.

 
Spanje
Povprečen odrasli potrebuje med 7 in 8 ur spanja dnevno. Manj spanja pomeni, da ste mentalno utrujeni in se fizično starate.

Odštejte 1 leto od svoje kronološke starosti, če spite med 7 in 9 ur na noč.

Prištejte 1 leto, če spite med 5 in 6 ur ali več kot 9 ur na noč.

Prištejte 2 leti, če spite manj kot 5 ur na noč.

 
Alkohol in kajenje
Tako uživanje alkohola kot kajenje vas postarata. Priporočila zdravnikov so takšna, da bi se kajenju morali povsem odpovedati, dovoljena količina alkohola pa je ena merica alkoholne pijače na dan za ženske in dve za moške.

Za alkohol: odštejte 1 leto od kronološke starosti, če ga ne pijete. Odštejte ½ leta, če ostajate znotraj priporočil. Prištejte 2 leti, če presegate priporočila.

Za kajenje: Odštejte 3 leta, če ne kadite in tudi nikoli niste. Odštejte 2 leti, če ste prenehali kaditi pred 5 ali več leti. Odštejte 1 leto, če ste prenehali kaditi v zadnjih 4 letih. Prištejte si 3 leta, če trenutno kadite.

Prehrana
Kako uravnovešena je vaša prehrana? Zdrav jedilnik ne vsebuje ocvrtih in predelanih jedi, sladkorja in nasičenih maščob, pač pa veliko sadja in zelenjave, pustih beljakovin in kompleksnih ogljikovih hidratov ter zdravih maščob.

Prištejte si 1 leto, če se večino dni v tednu ne prehranjujete po priporočilih.

Nikoli ni prepozno

Kakšna je torej vaša biološka starost? Višja, kot ste pričakovali? Če z njo niste zadovoljni, lahko rezultat še vedno spremenite, in sicer tako, da ste vsak dan telesno aktivni. Med najprimernejšimi vadbami za vse starosti so hoja, počepi, joga, izpadni koraki in plavanje. Sicer pa kakršnakoli vadba pomlajuje in prinaša še druge pozitivne vidike v vaše življenje:

• Celo najmanjša aktivnost lahko varuje starejše pred izgubo spomina in osteoporozo.
• Zmerna vadba med 55. in 75. letom zmanjša možnost za metabolni sindrom, ki povečuje tveganje za srčne bolezni in diabetes.
• Med tistimi, ki so začeli telovaditi po 50. letu starosti in nadaljevali vsaj 10 let, je tveganje za nenadno smrt občutno upadlo.