Ko zatajijo vse vrste kontracepcije in pride do nezaželene nosečnosti, je v Sloveniji le-to možno prekiniti s splavom, po svetu pa se še vedno odpirajo številne debate o moralnosti tega postopka. Na Poljskem so se tako ženske še preteklo leto borile, da je splav v njihovi državi sploh še dovoljen, pa še to le v primeru posilstva ali ogroženosti zarodkovega ali nosečničinega življenja. Še hujše omejitve imajo na Irskem, kjer je splav dovoljen zgolj v primeru življenjske ogroženosti ženske, ki otroka nosi. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Zaradi številnih omejitev po sveto je tudi nas zanimalo, kako dejanski splav vpliva na žensko telo, kako poteka in koliko slovenskih nezaželenih nosečnosti se s tem postopkom dejansko prekine. Na naša vprašanja nam je odgovorila prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Medicinskega centra Barsos. ''V Sloveniji okoli 50 odstotkov žensk v rodni dobi uporablja različne vrste kontracepcije. Imamo tudi eno najnižjih stopenj splavov na svetu, saj je neželenih nosečnosti, ki se končajo s prekinitvijo nosečnosti, samo približno 16 odstotkov (v Evropi je takšnih nosečnosti 20 odstotkov). Takšne rezultate pripisujemo dobri izobraženosti ginekologov in tudi splošnih zdravnikov, h katerim se ženske zatekajo po nasvete o kontracepciji. Prav tako so kontracepcijska sredstva, ki jih krije zdravstveno zavarovanje, dobro dostopna. V splošnem bi lahko rekli, da imajo ljudje v Slovenij dobro dostopnost do zdravstvene službe. Vse to so dejavniki, ki vplivajo na nizke odstotke splavov,'' je o umetni prekinitvi nosečnosti povedala prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med..

Vseeno pa umetnega splava ni možno izvesti kadarkoli v času nosečnosti, brez tehtnega razloga je dejansko dovoljen zgolj v zelo zgodnji fazi nosečnosti. ''V Sloveniji se splav povsem na željo nosečnice izvaja do desetega tedna nosečnosti. Ostale prekinitve gredo preko različnih komisij. Nosečnost se danes večinoma prekinja medikamentozno, s pomočjo zdravil. V določenih primerih pa še vedno uporablja instrumentalno prekinjanje.''

Sama prekinitev nosečnosti pa za žensko in za njeno telo ni nevarna, oziroma na njo ne vpliva, če je vse skupaj izvedeno pravilno in s strani usposobljenih zdravnikov, ki se spoznajo na svoje delo. Torej, če se za umetno prekinitev odločite v ustreznih zdravstvenih zavodih in v času, ki je za prekinitev še primeren, do 10. tedna nosečnosti. ''Če so metode splava pravilno izvedene, potem nekih dolgoročnih učinkov na žensko telo ne bi smelo biti. Tako kot pri vsaki metodi, zdravilu ali posegu v telo, seveda lahko pride do določenih dolgoročnih posledic. Prav zato je pomembno, sploh pri umetnih prekinitvah nosečnosti, ki se zgodijo na željo nosečnice in kjer ni nekih medicinskih indikacij (zdravniško priporočilo za prekinitev nosečnosti) za prekinitev, da se ženska za to odloči pravočasno, do desetega tedna nosečnosti,'' še zaključuje prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med.. 

Umetna prekinitev nosečnosti je znotraj določenih omejitev v Sloveniji tako dovoljena in velja za enega izmed najvarnejših medicinskih posegov. Predvsem zaradi ustrezne izobrazbe posameznic in zdravniškega osebja pa do nezaželenih nosečnosti, predvsem takšnih, ki bi jih ženske v Sloveniji želele prekiniti, ne prihaja. Nekoliko drugačna zgodba je s tistimi, ki morajo nosečnost umetno prekiniti zaradi zdravstvenih razlogov, kar pa lahko nastopi tudi kasneje v času nosečnosti. Le-to pa posledično pomeni večje tveganje za zdravje ženske, obstaja pa tudi večji odstotek možnosti, da bo vse skupaj na njej in njenem telesu pustilo dolgotrajne posledice.

Kljub vsemu pa je splav tudi v Sloveniji za določen odstotek ljudi še vedno sporen. Kakšno je vaše mnenje o tem, da se posameznica zaradi lastnih razlogov odloči za umetno prekinitev nosečnosti? 

Preberite še: Glivična vnetja lahko prizadenejo čisto vsako žensko.