Nekateri ponudniki izdelkov na facebooku na vprašanja potencialnih kupcev odgovarjajo zgolj prek zasebnega sporočila, zaradi česar se pod objavami naniza tudi več deset enakih vprašanj. Na nas se je obrnila bralka, ki jo zanima, kakšen namen ima tovrstna komunikacija.

Vprašanje anonimne bralke

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blake Lively vložila tožbo zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja

Blake Lively je vložila tožbo proti soigralcu iz filma Konča se z nama Justinu Baldoniju. V času promocije filma so se pojavljale številne govorice o težavah na snemanju.

''Pozdravljeni. Že dalj časa spremljam komunikacijo spletnih trgovin z oblačili, ki se oglašujejo na facebooku. Moti me, ker vse več ponudnikov navkljub prošnjam ne zabeleži cene artikla, ki ga predstavljajo. Ko na primer objavijo fotografijo bundice, se pod objavo zvrsti tudi po več deset vprašanj uporabnikov na temo cene. Ponudnik nato vsakemu posebej odgovori v zasebnem sporočilu, javno pa cene ne zapišejo. To je nekako tako, kot da bi v prodajalni morali cukati za rokav prodajalko za čisto vsak izdelek, ki bi nas zanimal. Zanima me torej, zakaj takšna komunikacija, objave so vendarle namenjene temu, da se izdelek proda. Ko sem jih to tudi sama povprašala, so me brisali in blokirali.''

Trženje izdelkov prek facebooka

Gre torej za primere, kjer ponudnik nudi spletno prodajo, vendar zgolj prek družbenega omrežja facebook, pri čemer spletna trgovina ni vključena, saj je običajno nimajo. Prodaja izdelkov poteka tako, da ponudniki objavijo fotografijo artikla z opisom in informacijo, da lahko naročilo oddajo prek zasebnega sporočila oz. tako imenovani inbox. Ker podatkov o podrobnostih artikla in sami ceni ni nikjer na voljo, se pod objavo zvrstijo številna vprašanja o ceni. Na slednja ponudniki odgovarjajo zgolj zasebno, javno pa v veliki večini primerov ne.

Po zakonu je potrebna jasna navedba cene

Ali gre zgolj enega izmed načinov komunikacije, ki spodbuja osebni stik ali pa se vzrok skriva drugje, smo želeli preveriti pri strokovnjakih, ki se ukvarjajo s komunikacijo in trženjem na družabnih omrežjih. Žal o omenjeni temi ni želel spregovoriti nihče izmed njih, so nam pa na Zvezi potrošnikov Slovenije pojasnili, da Zakon o varstvu potrošnikov določa, da mora biti cena blaga vidno označena. ''Če cena ni označena,  gre lahko ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev tudi za nepošteno poslovno prakso po Zakonu o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, saj 6. člen določa, da je cena ena od bistvenih informacij, ki jih mora podjetje navesti ob upoštevanju prostorskih in časovnih omejitev ter ukrepov, ki jih sprejme, da bi potrošnikom zagotovilo te informacije prek drugih sredstev komuniciranja,'' pove Jasmina Bevc Bahar

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so seznanjeni z aktualno tematiko odsotnosti cen pri prodaji na družabnem omrežju facebook. ''V kolikor gre za oglaševanje na facebooku v okviru osebe, ki se po Zakonu o varstvu potrošnikov šteje za podjetje, velja določba 26. člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki določa, da mora podjetje za blago oziroma storitve, ki jih ponuja, vidno označiti ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost v primeru, da je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. V primeru, da gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene tudi jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave. Prav tako Zakon o varstvu potrošnikov določa, da mora podjetje upoštevati označene cene,'' pojasnjuje Karin Jurman Marn, ki je opozorila tudi na ponudnike, ki izvajajo dejavnosti na spletu na črno. Slednje je namreč zakonsko prepovedano, kar tudi jasno določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. ''Za nadzor v omenjenem primeru je pristojen Tržni inšpektorat RS ali drugi pristojni inšpekcijski organ, ki je pri svojem delu samostojen in neodvisen ter ni vezan na navodila ali mnenja pristojnega ministrstva.''

Naša bralka se torej upravičeno pritožuje nad odsotnostjo cen na družabnem omrežju. Na facebooku je namreč pravo obilje raznolike ponudbe, ki ne zajema navedbe vrednosti, nenehno povpraševanje po ceni posameznega artikla pa ni le nadležno, temveč tudi v navzkrižju z zakonskimi določili.